POVZETEK
V Srbiji so za konec oktobra letos napovedane predčasne parlamentarne volitve. To so morda prve volitve v zadnjih desetih letih, na katerih zmage SNS ni mogoče vnaprej šteti za gotovo. Aleksandar Vučić v prihajajoče parlamentarne volitve vstopa z veliko prednostjo na področju organiziranosti, virov in političnih izkušenj. Po drugi strani je nezadovoljstvo večjega dela javnosti nad oblastjo še vedno veliko. Študentsko gibanje je postalo prevladujoča opozicijska sila in je po nekaterih raziskavah javnega mnenja resen izzivalec SNS, vendar mora še pokazati, ali lahko protestno energijo in družbeno podporo pretvori v učinkovito volilno organizacijo in trajnostno politično alternativo. Hkrati opozicijska scena ostaja razdrobljena. Tradicionalne opozicijske stranke ostajajo »stisnjene« med pritiskom oblasti in politično distanco študentskega gibanja, še vedno brez jasnega dogovora o širši volilni koaliciji, ki bi lahko nastopila z realnimi ambicijami za boljši volilni rezultat.
Uvod
Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je napovedal, da bodo predčasne parlamentarne volitve potekale konec oktobra, pri čemer je kot možna datuma navedel 18. ali 25. oktober. S tem je odgovoril na dolgotrajna ugibanja in številne lastne napovedi o možnem datumu volitev. O volitvah se v Srbiji razpravlja že več kot leto dni (od maja 2025), ko so predstavniki študentskega gibanja (»študenti v blokadi«) zaradi politične krize zahtevali takojšnje organiziranje predčasnih parlamentarnih volitev. Vučić te zahteve ni neposredno zavrnil, vendar je odločitev odlagal, po eni strani v pričakovanju, da se bo zmanjšala ogromna protestna energija, ki je pretresala Srbijo v letu 2025, po drugi strani pa, da bo konsolidiral svoje »enote« in ponovno prevzel politično pobudo.
V zadnjih nekaj tednih se je SNS pod vodstvom predsednika države vključila v izjemno intenzivno predvolilno kampanjo. Samo v prvi polovici avgusta 2026 je imel Vučić 64 neposrednih televizijskih vključitev, ki so jih prenašali nacionalni in kabelski kanali, ter obiskal več kot 30 krajev po državi.
Ti obiski so imeli klasično obliko funkcionarske kampanje: predsednik je v kontekstu volitev napovedoval različne gospodarske in socialne ukrepe ter programe za posamezne regije in lokalne skupnosti, čeprav je za njihovo izvedbo formalno pristojna vlada. Podobno so se vedli tudi drugi visoki funkcionarji SNS. Hkrati je bil sprejet rebalans proračuna, s čimer je oblast dobila dodaten prostor za razdeljevanje sredstev različnim skupinam prebivalstva pred volitvami (»denar iz helikopterja«).
Napoved volitev zato ni nikogar presenetila. Kljub temu ostaja vprašanje, ali so Vučićevi nasprotniki – predvsem študentska lista in parlamentarna opozicija – organizacijsko in politično pripravljeni (in v kolikšni meri) odgovoriti na kampanjo SNS.
Napovedi na podlagi javnomnenjskih raziskav
V zadnjih mesecih je bilo objavljenih več raziskav, ki kažejo, da bi bil volilni rezultat lahko precej negotov. Padec zaupanja v predsednika države in druge državne institucije je bil v letu 2025 zelo izrazit. Medtem je intenzivna in neprekinjena Vučićeva kampanja očitno prispevala k stabilizaciji podpore vladajoči stranki in njenim koalicijskim partnerjem.
Po raziskavi »Faktorja plus« iz junija 2026 bi SNS osvojila 47,1 odstotka glasov, skupaj s SPS, ki je imel okoli 5 odstotkov, pa bi vladajoči blok osvojil približno 52 odstotkov. Študentska lista bi bila druga najmočnejša politična sila s 30,7 odstotka glasov. Parlamentarna državljanska opozicija bi imela skupaj približno 8,2 odstotka, desna opozicija pa bi bila okoli parlamentarnega praga.
Po drugi strani je raziskava CRTA iz junija pokazala precej drugačno sliko. Med opredeljenimi volivci je imela študentska lista 44,9 odstotka, SNS 35,7 odstotka, SPS pa 3,8 odstotka. Hkrati je bilo 12 odstotkov vprašanih politično neopredeljenih, 9 odstotkov pa jih je izjavilo, da ne bodo volili. Stranke parlamentarne opozicije skupaj (ki so za zdaj razdeljene) bi lahko dosegle približno 10 odstotkov.
Tudi najnovejša raziskava NSPM iz julija kaže negotovo volilno tekmo: študentska lista je imela 39,6 odstotka, SNS 37,5 odstotka, približno četrtina vprašanih pa je ostala neopredeljenih. Po tej raziskavi je bil SPS pri 4,9 odstotka, več opozicijskih list pa je bilo v območju parlamentarnega praga.
Te razlike med raziskavami kažejo, kako težko je oceniti dejansko razmerje političnih sil. Prav tako potrjujejo, da je študentska lista postala resen volilni izzivalec SNS, vendar je rezultat v veliki meri lahko odvisen od vedenja neopredeljenih volivcev in od tega, kako bodo različne opozicijske skupine nastopile na volitvah. V vseh raziskavah obstaja pomemben delež vprašanih, ki se niso opredelili ali ne vedo, za koga bi glasovali. Ta skupina lahko odločilno vpliva na končni rezultat, ki bo, kot vedno, tudi posledica same kampanje.
V političnih sporočilih Aleksandra Vučića in medijev, ki so blizu oblasti, se medtem napoveduje, da bi vladajoča koalicija lahko osvojila okoli 60 odstotkov poslanskih mest. Teh ocen kljub njihovemu očitnemu cilju – mobilizaciji lastnih volivcev in demoralizaciji nasprotnikov – ne gre povsem podcenjevati. Vučić je tudi v preteklosti pokazal, da bo volitve razpisal šele, ko bo ocenil, da ima resne možnosti za ponovno osvojitev oblasti.
Stanje v opoziciji in možnosti morebitnih koalicijskih zavezništev
Osnovna značilnost volilnih okoliščin v Srbiji po velikih protestih leta 2025 izhaja iz dejstva, da je tako imenovano študentsko gibanje postalo glavni opozicijski dejavnik in da ima po večini raziskav potencial, da med skupinami, ki nasprotujejo aktualni oblasti, prejme največ glasov.
Eno od osnovnih stališč študentskega gibanja od začetka protestov je bilo, da ne bo vstopalo v volilno koalicijo s klasičnimi opozicijskimi strankami. Zaradi množičnosti in dolgotrajnosti protestov ter posebnega pristopa in aktivnosti je študentsko gibanje postalo svojevrstna politična »blagovna znamka«, na katero se državljani večinoma odzivajo pozitivno. Vendar gibanje še vedno nima jasno opredeljenih voditeljev in ohranja razmeroma netransparentno strukturo brez klasične organizacije. Sistem odločanja je »plenumskega« tipa oziroma temelji na neposrednem sodelovanju vseh zainteresiranih študentov. Volilni program študentskega gibanja še ni bil objavljen. Za zdaj temelji na splošnih zahtevah po odgovornosti oblasti, boju proti korupciji in kriminalu, izgradnji močnejše in odgovornejše pravne države, večji socialni pravičnosti ter spodbujanju patriotizma in splošnih nacionalnih in državnih interesov.
Študenti prav tako še niso objavili seznama kandidatov za volitve oziroma »študentske liste« z 250 kandidati za Narodno skupščino. Liste ne bodo sestavljali sami študenti, temveč javne osebnosti, ki jih bodo določili študentski plenumi po posebni metodologiji. Med potencialnimi kandidati se omenjajo profesorji, strokovnjaki in druge javne osebnosti, ki doslej niso bile neposredno politično angažirane, na primer rektor Beograjske univerze Vladan Đokić (ki neformalno velja za prvega kandidata na študentski listi). Upoštevati je treba tudi, da je študentsko gibanje, ki je izšlo iz širokega vala družbenega nezadovoljstva, ideološko precej heterogeno. Posebne razlike obstajajo v pogledih na EU, Kosovo, odnose z Rusijo in podobno. To bi lahko nekoč privedlo tudi do njegovega razkola, čeprav je študentom doslej uspelo ohraniti enotnost.
Ko gre za klasično strankarsko opozicijo, jo lahko razdelimo v več skupin. Znotraj parlamentarne opozicije so na eni strani stranke zmerne sredine oziroma državljanska proevropska opozicija, na drugi strani pa desna opozicija. Tretjo, pogojno skupino predstavlja zunajparlamentarna opozicija oziroma različna gibanja, kot sta »Kreni-promeni« in druga.
Omeniti je mogoče tudi tako imenovano »lažno« opozicijo – številne majhne stranke populističnega ali desnega profila, ki formalno nastopajo kot kritiki oblasti, vendar so bile ustanovljene z diskretno podporo oblasti in se v bistvu obnašajo kot pomagači režima.
Pripravil tim Foruma za Evropski Balkan
Nadaljevanje sledi …