V Srbiji so 29. marca 2026 potekale lokalne volitve v desetih manjših krajih, ki so bile z zanimanjem pričakovane kot pokazatelj političnih trendov, v katerih se država trenutno nahaja. Število volivcev v omenjenih desetih krajih je znašalo 247.985, kar predstavlja približno 3,8 % celotnega števila volivcev v Srbiji. Upoštevati je treba, da so te volitve potekale v manjših občinah, kjer del volivcev predstavlja tudi podeželsko prebivalstvo, ki praviloma glasuje nekoliko drugače kot prebivalci velikih mest.
Kontekst kampanje in vzdušje na volitvah
Volilna kampanja je potekala v pogojih »nesimetrične konkurence«, v okviru katere so predstavniki oblasti vodili t. i. funkcionarsko kampanjo (uporaba državnih funkcij in virov za kampanjo), kar ODIHR ocenjuje kot nasprotno poštenim volilnim pogojem. Po poročilih organizacije »CRTA« je bilo od razpisa volitev v desetih pretežno manjših krajih zabeleženih več kot 300 aktivnosti najvišjih državnih funkcionarjev (predsednik in člani vlade). SNS je organizirala celo osrednjo volilno konvencijo v Beogradu, kjer je Vučićev govor istočasno prenašalo 40 nacionalnih in lokalnih televizijskih postaj. Nosilci oblasti so imeli trikrat več volilnih aktivnosti kot drugi akterji, kar prav tako kaže na pomen in sredstva, ki jih je oblast namenila tem volitvam.
Na splošno je volilni dan potekal v ozračju napetosti, z več resnejšimi nasilnimi incidenti v več krajih, na kar so opozorili tudi tuji opazovalci (Svet Evrope, Evropska komisija idr.). Poleg tega so bile zabeležene različne oblike zlorab: številne fantomske liste, težave z volilnimi seznami, kupovanje glasov, organizirano dovažanje volivcev, zloraba instituta glasovanja zunaj volišča itd.
Glavni rezultati in vtisi z volitev so naslednji:
- volilna udeležba je dosegla skupno približno 58 %, kar predstavlja razmeroma visoko številko za lokalne volitve,
- predstavniki oblasti (SNS in koalicijske stranke) so osvojili večino glasov v vseh desetih krajih. V dveh krajih je bila ta zmaga prepričljiva (okoli 70 % v Lučanih in Kladovu), medtem ko je v drugih krajih zmagovalna lista okoli SNS osvojila okoli 50 % (Aranđelovac) ali nekoliko manj kot 50 % (Kula, Bor),
- v večini krajev je bila relativna podpora oblasti SNS (vključno s koalicijskimi partnerji) opazno manjša v primerjavi s prejšnjimi volitvami (parlamentarne volitve konec leta 2023 in lokalne volitve leta 2022), in sicer med 10 % in 20 % manj. (Izjema sta Kladovo in Lučani, kjer je podpora koaliciji SNS nekoliko narasla),
- gledano v absolutnih številkah je bilo število volivcev za vladajočo koalicijo večinoma na ravni števila volivcev iz prejšnjih lokalnih ali nacionalnih volitev (2022 in 2023). Povečana volilna udeležba v primerjavi s prejšnjimi volitvami je predvsem pomagala opozicijskim listam povečati število svojih volivcev – tako v absolutnih številkah kot v odstotkih,
- opozicija je v različnih krajih nastopala v različnih oblikah, odvisno od lokalnih okoliščin ter stopnje vpliva študentskega gibanja ali uglednejših občanov. V posameznih okoljih so na volitvah nastopile samo študentske liste, ki so jih formalno podpirale opozicijske stranke. V nekaterih drugih primerih so opozicijske stranke in študenti nastopali skupaj – na isti listi. Nazadnje so bili opaženi tudi primeri, kjer so študenti in opozicija oblikovali različne liste. Te razlike so bile bolj posledica lokalnih razmer (npr. kraji brez aktivnih študentov ali brez prisotnosti opozicije) kot neke »centralne« strategije, usmerjane iz Beograda,
- razlike v končnih rezultatih oblasti in opozicijskih list so v največji meri izhajale iz razlik v lokalnih razmerah (tradicija podpore oblasti ali opoziciji, stanje gospodarstva in drugi družbeni trendi ipd.).
Perspektive nacionalnih volitev ostajajo negotove
Na koncu lahko ugotovimo, da so rezultati delnih lokalnih volitev pustili upanje tako oblasti kot opozicijskemu frontu (študenti, opozicijske stranke itd.), da se bodo lahko borili za zmago na prihajajočih izrednih parlamentarnih volitvah.
Po eni strani je Vučić v primerjavi z letom 2025, ko je bil pod ogromnim pritiskom, konsolidiral svojo stranko in volilno bazo – vendar se ni vrnil na ravni podpore in priljubljenosti, ki jih je dosegal prej. Čeprav z bistveno manjšo razliko v odstotkih kot pred nekaj leti, Vučić še vedno kaže, da dominira, ko gre za volilne rezultate. Vendar pa se postavlja resno vprašanje, v kolikšni meri je ta formalna prevlada SNS posledica vse večjih in raznovrstnejših oblik volilnih manipulacij.
Po drugi strani je opozicijski front opogumljen zaradi dejstva, da trendi podpore gredo njemu v prid. Optimisti v opoziciji upajo, da bi glasovanje na nacionalni ravni (v večjih mestih in krajih opozicija sicer dosega boljše rezultate kot v manjših krajih, predmestjih ali vaseh) – ne glede na zlorabe in manipulacije volilnega procesa – lahko pripeljalo do spremembe oblasti.
Vučić je v zadnjih nastopih napovedal parlamentarne volitve za sredino ali konec leta. Njegova reakcija deloma potrjuje vtis, da so te volitve predstavljale določeno spodbudo za vladajočo stranko – ne toliko zaradi rasti priljubljenosti (kar se ni zgodilo), temveč zaradi strukturnih težav na drugi, opozicijski strani, za katero so značilni razdrobljenost, distanciranje študentskega gibanja od opozicijskih strank oziroma pomanjkanje koordinacije na strani opozicijskega fronta kot celote.
Lokalne volitve niso vplivale na zmanjšanje napetosti v srbski družbi. Nasprotno, le nekaj dni po volitvah je nenapovedan vdor policije v stavbo rektorata Beograjske univerze (zaradi domnevne preiskave primera študentskega samomora) povzročil nove velike proteste v Beogradu. Predvideti je mogoče, da se bo polarizacija v družbi nadaljevala in da bo organizacija nacionalnih volitev predstavljala poseben izziv za oblast SNS. Poleg razmer v srbski družbi bodo na nadaljnjo dinamiko krize in napoved volitev v Srbiji verjetno vplivali tudi rezultati volitev na Madžarskem, glede na močne vezi med V. Orbanom in A. Vučićem ter druge okoliščine.
Združitev vseh nasprotnikov režima (študentskih list in strank) na prihodnjih volitvah je zelo malo verjetna. Lista za parlamentarne volitve, ki bi jo podprli študenti v blokadi (ki jo študenti izbirajo med svojimi profesorji in javnimi osebnostmi, ki niso angažirane v opozicijskih strankah), še ni bila objavljena. Po drugi strani so parlamentarne opozicijske stranke pokazale določeno pripravljenost za medsebojno povezovanje v volilni blok (za zdaj je bila oblikovana proevropska »koordinacija« z imenom EU 5), vendar je ta proces še vedno v začetni fazi.
Srbije ni več mogoče obravnavati kot države, v kateri se organizirajo svobodne in poštene volitve. Te okoliščine lahko vodijo v nadaljnje konflikte, pa tudi v negotovosti med samimi parlamentarnimi volitvami (nasilje in možnost nepriznavanja rezultatov). Več mednarodnih institucij, ki spremljajo stanje demokracije v svetu, je v svojih zadnjih poročilih Srbijo ocenilo še slabše kot doslej. Po poročilu organizacije Freedom House je Srbija na najnižjem mestu glede ravni političnih svoboščin v regiji ter med najnižjimi (za Rusijo, Turčijo, Belorusijo in Ukrajino) v Evropi. Po najnovejšem poročilu fundacije Bertelsmann Srbija ni več »omejena demokracija«, temveč »zmerno avtokratski režim«.
Politična kriza v Srbiji se nadaljuje, medtem ko država niha med vse bolj represivnimi ukrepi režima in poskusi nekaterih domačih ter tujih dejavnikov, da bi se trend polarizacije in družbenega spopadanja nekako omilil.