‘Če se trenutni tempo ohrani oziroma še okrepi v teh ključnih mesecih do poletja ter se do konca leta uspešno zaprejo vsa pogajalska poglavja, je realno, da bo Črna gora naslednja članica EU iz regije Zahodnega Balkana‘, poudarja nekdanja podpredsednica vlade za evropske integracije, prof. Gordana Đurović, ki pristop Črne gore k EU spremlja že od samih začetkov.
Kako danes, s časovne distance, ocenjujete začetek procesa evropskih integracij v Črni gori?
Črna gora je na pragu 21. stoletja delila usodo regije glede dinamike integracije. Kljub temu pa so bila leta pred obnovitvijo črnogorske neodvisnosti in po njej neponovljiva glede napredka v procesu evropskih integracij države. Ta proces ni le močno institucionalno podprl glas državljanov za neodvisno in evropsko Črno goro, temveč je prinesel tudi konkretne rezultate pri vzpostavljanju prvega pogodbenega odnosa z Unijo.
Zelo sem ponosna – tako jaz kot celotna ekipa, ki je takrat predano delala za evropsko integracijo države – na ta prva leta integracij, ko se je postopoma vzpostavljala dobra dinamika. Boj za evropske integracije Črne gore je bil v tistih letih sestavni del procesa obnove črnogorske neodvisnosti, kar mu daje še večji pomen.
V tednu, ko smo leta 2007 dobili črnogorsko ustavo, je bil podpisan tudi Sporazum o stabilizaciji in pridruževanju, ki je začrtal našo integracijsko pot. Naslednje leto smo vložili prošnjo za članstvo, nato smo v manj kot treh mesecih odgovorili na vprašalnik Evropske komisije, postali del t. i. bele schengenske liste in dobili možnost prostega potovanja po evropskih državah. Leta 2010 smo dobili status države kandidatke za članstvo v EU.
Bili smo majhna ekipa z jasnim ciljem in konkretnimi rezultati. To so bila leta, polna energije, učinkovitega tehnokratskega dela in jasne politične podpore – in kar je najpomembnejše, rezultatov.
Pot je bila začrtana in polnopravno članstvo se je zdelo dosegljivo do leta 2015.
Vedno se rada spomnim tega obdobja in sem ponosna na leta izjemnega dela. Nikoli pa, niti danes, ne morem razumeti, kdo in zakaj je ukinil Ministrstvo za evropske integracije samo deset dni po tem, ko je država dobila status kandidatke.
Danes, 16 let kasneje, je integracijski okvir drugačen – tako v EU kot v državi. Gledati moramo naprej. Članstvo se znova zdi blizu, zato se ne bomo ukvarjali z izračuni izgubljenih priložnosti zaradi neuresničenih let članstva. Vsi, ki iskreno verjamejo v prihodnje članstvo Črne gore v Uniji, še vedno sanjajo evropske sanje in koristi članstva, ki jih država še vedno potrebuje.
2. Kateri so bili največji izzivi, s katerimi ste se soočili kot prva ministrica za evropske integracije?
Ključni izzivi so bili skromne administrativne zmogljivosti ter pomanjkanje znanja in izkušenj v integracijskem procesu. Vse smo delali prvič, pionirsko, z majhnimi ekipami, ki so se hitro horizontalno širile skozi vladne strukture. Delo je iz dneva v dan naraščalo, vendar nas je vodila močna želja, da najprej dosežemo oziroma obnovimo neodvisnost Črne gore, pri čemer so se evropske integracije naravno postavile kot pot tako za obnovo neodvisnosti kot tudi za reintegracijo države v mednarodne odnose.
Vsi drugi cilji so izhajali iz tega osnovnega: začetek gradnje nacionalnega pravnega reda v skladu z okvirom EU, ustanavljanje številnih novih institucij ter zahteven proces njihovega krepitve, zlasti pravosodja in organov za izvrševanje zakonodaje. V tem procesu je tudi Skupščina Črne gore dobivala vse večji pomen.
Prizadevnost naše majhne ekipe mi je prinesla tudi položaj prve podpredsednice Vlade Črne gore, zato sem se morala – poleg pristopanja k številnim mednarodnim organizacijam, kot je WTO, in koordinacije pogajanj o sporazumih, kot je CEFTA 2006 – ukvarjati tudi z vodenjem prve Nacionalne komisije za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Zaradi velike količine dela nisem opazila »znakov ob poti«.
Na kratko: v vrstah suverenistov je obstajala določena zadržanost do hitrega članstva v Uniji, v vrstah takratne prosrbske opozicije pa strah pred hitrim vstopom v EU, saj so menili, da se to nikakor ne bi smelo zgoditi pred vključitvijo Srbije v EU. Te okoliščine so privedle do prestrukturiranja integracijskega procesa, pri katerem je NATO dobil prednost, proces integracije v EU pa je postal del evroatlantskih integracij – komplementaren proces z daljšim časovnim horizontom. Tudi po doseženem članstvu v Natu leta 2017, kar je bil izjemen rezultat, EU ni postala bistvena zunanjepolitična prioriteta, temveč zgolj formalna.
K zmanjšanju dinamike doma so prispevale tudi razmere znotraj EU, kjer po pristopu Hrvaške, odstopu Islandije od članstva in dokončnem upočasnjevanju Turčije ni bilo podpore za hitro vključitev katere koli države Zahodnega Balkana. Tako smo leta v resnici počasneje napredovali skozi proces, pri čemer smo za to pogosto krivili nerazumevanje Komisije in utrujenost držav članic EU od širitve, hkrati pa izgubljali dragocene človeške vire ter občasno tudi delovno energijo in voljo za integracijski proces.
Menjava oblasti leta 2020, z valom populizma in imenovanjem velikega števila ljudi brez izkušenj na ključne položaje, čez noč ni mogla spremeniti odnosa do evropskih integracij – prišlo je do še izrazitejšega izgubljanja dragocenih kadrov in napredka ni bilo.
Medtem se je pojavila tudi trojica držav vzhodnega sosedstva, z izbruhom vojne v Ukrajini in rusko agresijo na to državo. Nove, precej manj ugodne okoliščine za Unijo so privedle tudi do tega, da je širitev EU postala geopolitična »širitev«. Tako imenovano »okno priložnosti« je ponovno odprlo vrata Unije za nove članice. Znotraj naše regije se je – kljub vsem izzivom – izkazalo, da je Črna gora država, ki bi lahko prva zaključila ta proces.
Na začetku leta 2024 so se stvari znova spremenile, tokrat v korist pospešitve integracijskega procesa, in ta energija nas ohranja tudi danes. Rezultati nas na številnih področjih resnično priporočajo, vendar je pred nami še veliko izzivov. Leto 2026 postaja ključno za zaključek procesa in nimamo več pravice do odlašanja ali večjih napak.
3. Ali v Črni gori obstaja jasna politična in družbena vizija, kaj pomeni članstvo v EU?
Poskušamo prenašati dobre prakse. Formalnega in neformalnega izobraževanja je bilo in ga bo še več, vendar to nikoli ni dovolj. Komunikacijska strategija z državljani mora biti še intenzivnejša, dobro vodena in usmerjena v ciljne skupine, ki niso prepričane, ali jim integracija prinaša koristi.
Raziskave še vedno kažejo visoko podporo – več kot 60 %. Zelo pomembno je, da se v črnogorskem parlamentu prepozna večina za evropsko pot Črne gore, v tem trenutku pa jo lahko in mora sestavljati tudi proevropska črnogorska opozicija. Samo »novi« evropski blok lahko podpre zaključek pogajanj, kar je tudi najboljša zaščita pred tujimi vplivi in pred dobro znanim sporočilom našega vzhodnega soseda – da je integracija sicer dobra stvar, vendar naj se ne zgodi pred sosedi, temveč le skupaj z njimi.
Potrebno bo veliko volje in energije, da se državam v regiji, zlasti Srbiji, pojasni, da je pristop Črne gore učinek pozitivnega prelivanja in spodbuda za pospešitev procesa v celotni regiji. To bi bil dokaz, da so vrata za regijo resnično odprta, da je v naši Evropi prostor za vse ter da države regije v tem procesu niso tekmice, temveč bi si morale med seboj pomagati in se podpirati. Enaka sporočila prenaša tudi Unija. Upam na dober izid in večje razumevanje za našo integracijsko pot.
Ugled EU drugače ne pada. Preprosto vstopamo v zaključno fazo procesa, zato so politični akterji, ki nasprotujejo uspešnemu zaključku, sneli maske in odkrito poskušajo blokirati proces. Pri tem uporabljajo politične obstrukcije, blokade zakonodaje, proteste proti infrastrukturnim projektom in politične trgovine.
4. Kako se je percepcija Evropske unije v Črni gori spremenila od začetka pogajanj do danes? Skoraj bi si upala reči, da ugled EU pada …
Ugled EU ne pada, temveč vstopamo v zaključno fazo procesa, zato so politični akterji, ki nasprotujejo uspešnemu zaključku tega procesa, končno sneli maske in odkrito poskušajo blokirati to pot. Pri tem uporabljajo predvsem politične obstrukcije, zapuščanje koalicij, poskuse povzročanja lokalnih političnih kriz, blokade sprejemanja predpisov, proteste proti pomembnim infrastrukturnim projektom, upočasnjevanje ključnih volitev in imenovanj ter vsiljevanje političnih trgovanj pri vsakem vprašanju. Ti politični akterji širijo negativna sporočila o EU, češ da nas »EU pritiska«, da moramo storiti to ali ono, kar naj ne bi bilo v interesu navadnih ljudi, ki naj bi izgubili nekatere svoje pravice in privilegije.
Po drugi strani tudi sama vlada pogosto v »evropski paket predpisov« vključi nekatere cilje za notranje potrebe, kar negativno vpliva na percepcijo EU. Tako se tudi s te strani izraz »moramo zaradi EU« zlorablja, kar je v tej fazi – ko je dobesedno vsak dan pomemben – vsekakor nekaj, čemur bi se morali izogniti. Na takšne poteze vlade in parlamenta glasno opozarja tudi civilna družba. Vse to negativno vpliva tudi na podporo proevropske opozicije, ki razume, da je treba zakone hitro sprejemati, vendar jasno prepoznava razlike v namenu posameznih zakonov in konkretnih določb.
Lahko rečemo, da Črna gora politično in integracijsko »vre« – politične delitve so velike, prisotni so vplivi zasebnih medijev v tuji lasti, vpliv SPC, negativni pritiski etnofederalizma in številne druge potencialne blokade procesa. Po drugi strani pa se močno napreduje, odpirajo se pogajalska poglavja, napovedujejo se pomembna srečanja in načrtuje se zaključek pogajanj do konca leta. Napovedujejo se tudi medvladne konference. Kljub temu upamo na dober izid, ohranjamo evropski optimizem in pričakujemo, da se bo Črna gora Uniji pridružila pod sloganom 28#28.
5. Poglavji 23 in 24 (vladavina prava, pravosodje, boj proti korupciji) sta ključni.
Prav z pridobitvijo zaključnih meril za vladavino prava se je začela ključna faza procesa pristopanja, ko začnemo zapirati druga pogajalska poglavja, ob stalnem poudarku na vladavini prava. Z napovedano sejo konec marca bo to že štirinajsto zaprto pogajalsko poglavje. Nadaljevanje dobrih rezultatov pričakujemo tudi do konca ciprskega predsedovanja, druga polovica leta pa bo znova v ospredje postavila vladavino prava in z njo povezana, občutljivejša poglavja.
EU v tej fazi posebej spremlja stabilen t. i. bilanc rezultatov ter ali so zaključena vsa ključna imenovanja v pravosodju in protikorupcijskih strukturah. Z drugimi besedami: pomembno je, koliko je pravnomočnih sodb in koliko je trajno odvzetega premoženja, pridobljenega s kriminalom, ne pa koliko strategij je sprejetih ali koliko obtožnic je vloženih. Črna gora lahko ima veliko postopkov in aretacij – vendar brez stabilnega niza sodb EU to obravnava kot »procesni aktivizem brez epiloga«. Poseben poudarek je na sodbah v primerih t. i. visoke korupcije. EU spremlja tudi, ali so kazni odvračilne in ali gre za kampanjo ali za stalna prizadevanja. Prav tako spremlja število starih primerov, trajanje sodnih postopkov ter čas od obtožnice do sodbe.
Pred nami so tudi nujni ustavni amandmaji, predvsem za krepitev neodvisnosti pravosodja ter za nove določbe, ki omogočajo polnopravno članstvo v EU kot nadnacionalni organizaciji sui generis, ter uvedbo pravic in obveznosti državljanov kot bodočih državljanov Unije. Pomembno je ločiti t. i. identitetna vprašanja od tistega, kar moramo dejansko storiti, da bi najvišji pravni akt v državi prilagodili prihodnjim pogojem članstva. To vključuje tudi uvedbo črnogorskega jezika kot uradnega jezika Črne gore med uradne jezike EU, kot je zapisano v osnovnem pogajalskem stališču Črne gore, ki ga je EU sprejela, in kot je določeno v ustavi Črne gore.
Še veliko pomembnih nalog nas čaka tudi na področju človekovih pravic in svoboščin, zlasti pri zaščiti pravic vseh ranljivih skupin. Tu je posebej kritična svoboda medijev – ali se napadi na novinarje končajo s sodbami, kakšno je ravnanje policije, kako se izvajajo priporočila Sveta Evrope in sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice. Torej ni dovolj, da zakon obstaja; pomembna je učinkovitost zaščite.
Pri poglavju Pravda, svoboda in varnost so izzivi manj formalno-pravni in bolj operativni, zato so povezani z močjo naših institucij na teh področjih. Ključni izziv je predvsem rast števila pravnomočnih sodb v boju proti organiziranemu kriminalu ter obseg trajno odvzetega premoženja. To je v veliki meri odvisno tudi od povečanja števila sodnikov in tožilcev ter od materialnih pogojev za njihovo delo. Bilanca rezultatov na področju organiziranega kriminala je nedvomno največji izziv v tem poglavju.
Poleg tega je pri migracijah in upravljanju meja velika odvisnost od izgradnje infrastrukture ter spoštovanja rokov za ukrepe iz akcijskega načrta, zlasti tistih, povezanih z IKT-projekti, zaposlovanjem in usposabljanjem. Tretji izziv je usklajevanje vizumske politike. Znano je, kako občutljivo je vprašanje vizumske politike in njeno usklajevanje z EU, saj sledijo politično občutljive prilagoditve, časa pa je malo. Vsako odlašanje ali »začasno odstopanje« od načrta usklajevanja vizumskega režima Evropska komisija razume kot pomanjkanje strateškega usklajevanja.
Za zaključek: rezultati obstajajo, vendar še vedno niso zadostni za zaprtje poglavij vladavine prava – kar bi simbolično pomenilo tudi zaprtje samega pogajalskega procesa.
6. Kaj je največji institucionalni uspeh Črne gore v pogajanjih z EU?
Kot največji institucionalni uspeh pa izstopa pridobitev pozitivnega IBAR-ja (Interim Benchmark Assessment Report) za poglavji 23 in 24 junija 2024. leta.
7. Ali je administrativna zmogljivost države dovolj močna za proces pogajanj?
V črnogorski administraciji dela skoraj tretjina registriranih zaposlenih, vendar za zapleten proces izvajanja evropskih politik to trenutno ni dovolj – ne samo po količini, ampak predvsem po kakovosti. Administrativne zmogljivosti se znova preizkušajo v teh mesecih, saj se za vsako področje politik določa obseg potrebnih dodatnih zaposlitev in organizacijskih sprememb. Ta »evropska funkcionalna analiza« črnogorske administracije je eno od horizontalnih zaključnih meril, ki jih je treba izpolniti v skladu z dogovorjenim načrtom do dneva podpisa Pristopne pogodbe, najpozneje do datuma pristopa. Pri tem bomo uporabljali dobre prakse Malte, Cipra, Estonije ter drugih držav vzhodne in jugovzhodne Evrope, ki so se Evropski uniji pridružile v prvih desetletjih tega stoletja.
8. Katere reformne oblasti so najzahtevnejše?
Številna področja, ki so bila nekoč zelo težko obvladljiva, so zdaj v zaključni fazi izpolnjevanja meril za zapiranje poglavij, kar je samo po sebi izjemen rezultat. Pri političnih merilih ostaja dokončanje potrebnih delov volilne reforme ter močnejši rezultati na področju pravosodja, boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu. V pogajalskih poglavjih pa gre predvsem za področja varstva okolja in podnebja, državnih pomoči, priprav na kohezijsko politiko EU in na proračun EU, pa tudi za prost pretok blaga na enotnem evropskem trgu ter za usklajeno carinsko politiko in politiko varne hrane.
9. Koliko geopolitika vpliva na širitev EU?
Danes geopolitične okoliščine zelo močno vplivajo na širitev – bolj kot pred 10–15 leti. Po ruski agresiji na Ukrajino leta 2022 širitev ni več samo »tehnični proces« in zgodba o vrednotah, temveč tudi instrument varnosti za samo EU. Geopolitika prinaša »bonus« točke, vendar ne nadomešča reform. Brez notranjega pritiska in proaktivnega pristopa iz Črne gore ta »geopolitični veter v hrbet« sam po sebi ne more opraviti dela.
10. Kdaj realno pričakujete članstvo Črne gore v EU?
Če se ohrani sedanji tempo oziroma se v teh ključnih mesecih do poletja še okrepi ter se do konca leta uspešno zaprejo vsa pogajalska poglavja, je realno, da bo Črna gora prva naslednja članica EU iz regije Zahodnega Balkana. Vendar ta prednost ni nedosegljiva za druge in bi jo lahko hitro zapravili, če se vsi ne združimo v enoten črnogorski evropski front. Če bo Črna gora opravila svoj del naloge, je integracija mogoča – za našo državo, za vse nas, ne pa samo zaradi nekih bruseljski »kljukic«, kot to včasih očitajo kritiki evropskih integracij.
11. Kakšno sporočilo bi poslali mladim v Črni gori?
Evropa ni vlak, ki ga je treba »ujeti« – Evropa ste vi, mladi državljani in državljanke Črne gore. Vse, kar danes imenujemo »evropska pot«, je manj zgodba o Bruslju in veliko bolj zgodba o tem, kakšno Črno goro želite jutri živeti v njej.
Če želite državo, v kateri se služba dobi zaradi znanja, ne zaradi vez – to je evropska agenda.
Če želite sodnike in tožilce, ki ne obračajo glave stran od mogočnih – tudi to je evropska agenda.
Če želite mirno hoditi po svojem mestu, ne da bi vas kdo nadlegoval zaradi tega, kdo ste, koga ljubite ali kaj mislite – tudi to je evropska agenda.
Članstvo v EU je le orodje.
Lahko prinese več priložnosti: da študirate, delate, potujete, začnete podjetje – brez meja in neskončne birokracije. Toda nekaj, česar namesto vas ne more storiti nihče drug, je:
da to državo naredite za kraj, kjer želite ostati, ne le za izhodiščno postajo za odhod. Zato ne podcenjujte svojega glasu – to je naša skupna tema. Učite se tujih jezikov, a ne pozabite svojega.
Imate vso pravico biti nestrpni zaradi počasnih reform, korupcije in krivic. Toda to nestrpnost spremenite v dejanja, ne v cinizem. Cinicizem namreč pomaga le tistim, ki jim ustreza, da vse ostane tako, kot je.
12. Katere reforme bodo najhitreje izboljšale kakovost življenja?
- vlaganja v zdravstvo in izobraževanje
- močnejše pravosodje
- boj proti korupciji
- boljša infrastruktura
- boljše javne storitve.
13. Ali razmišljate o vrnitvi v politiko?
Ne razmišljam o tem, vendar z veseljem pomagam svoji državi pri prizadevanjih za članstvo v Evropski uniji, kolikor lahko. To ni podpora nobeni politični stranki, temveč zavezanost boljši in pravičnejši Črni gori.