Načrt Črne gore, da bi do leta 2028 postala 28. članica Evropske unije, je ogrožen zaradi nerešenih sporov s Hrvaško. Če kmalu ne bo dosežen dogovor o vojnih zločinih, morski meji in premoženjskih pravicah, bi se lahko celoten pristopni proces ustavil, piše Euronews.
Črna gora je doslej zaprla 18 poglavij in namerava do konca meseca zaključiti pogajanja o preostalih 15 poglavjih. Nato morajo države članice dokončno odobriti njihovo zaprtje. Kljub temu dolgoletni spori s Hrvaško ogrožajo ta načrt. Diplomati, ki so seznanjeni s pogajanji, navajajo, da je cilj, ki si ga je Črna gora zastavila za konec leta, še vedno dosegljiv, vendar je zaradi rokov pritisk vse večji.Hrvaški pogoji za nadaljevanje pogajanj
Zagreb svoje soglasje pogojuje z izplačilom odškodnine preživelim iz taborišča Morinj in sodelovanjem pri iskanju 14 oseb, ki so še vedno pogrešane iz časa domovinske vojne. Hrvaška zahteva tudi pregon vojnih zločinov ter rešitev premoženjskopravnih zahtevkov hrvaških družin v Črni gori.
Hrvaška poleg tega zahteva spremembo imena bazena, poimenovanega po Zoranu Gopčeviću, nekdanjem vaterpolistu, ki ga povezujejo s taboriščem Morinj. Odprta sta tudi spor o morski meji in vprašanje vrnitve šolske ladje Jadran.
»Ta vprašanja je treba zaključiti, da ne bi obremenjevala ključne, zaključne faze pristopnega procesa,« so sporočili s hrvaškega ministrstva za zunanje in evropske zadeve.
Diplomatska prizadevanja in blokada
V zadnjih tednih potekajo dvostranski pogovori na ministrski ravni, pri katerih sodeluje tudi Evropska komisija, vendar rešitev še ni dosežena. Zato je Hrvaška na zadnjem tehničnem srečanju potrdila blokado zaprtja 14. poglavja o prometni politiki.
Zagreb trenutno blokira tudi poglavja, ki se nanašajo na zunanjo in varnostno politiko, pravosodje in temeljne pravice ter pravico, svobodo in varnost.
V začetku oktobra naj bi v Zagrebu potekalo novo dvostransko srečanje. Če bo na njem dosežen zadosten napredek, se pričakuje, da bi bilo na medvladni konferenci 12. ali 13. oktobra mogoče zapreti več poglavij.
Negotovost glede rokov in ratifikacije
Ocenjuje se, da bi dogovor med ministrstvoma za zunanje zadeve lahko odpravil zastoj v prihodnjih dveh mesecih, vendar uradniki priznavajo, da vseh hrvaških zahtev ni mogoče rešiti enako preprosto.
»Gre samo za vprašanje časa,« je pod pogojem anonimnosti zaradi občutljivosti pogovorov dejal eden od uradnikov. »Obe strani morata nadaljevati pogovore, vendar ti pogovori ne morejo imeti vnaprej določenega roka.«
Vendar je za Črno goro prav čas težava, če želi uresničiti svoj načrt vstopa v EU čez dve leti. Vlada v Podgorici želi ohraniti tudi dinamiko procesa pred volitvami, ki bodo leta 2027.
Evropska komisija je zaskrbljena, da bi ti spori lahko znatno upočasnili napredek najbolj napredne kandidatke, zato dejavno posreduje pri doseganju dogovora.
Po medvladni konferenci je komisarka za širitev Marta Kos izjavila, da verjame, da lahko Črna gora vstopi v EU do leta 2028, tudi če letos ne bo zaprla vseh pogajalskih poglavij.
V tem primeru pa bi bil uspeh Podgorice odvisen od hitre ratifikacije pristopne pogodbe. Ta proces bi lahko upočasnile prihajajoče volitve v ključnih državah članicah, kot sta Francija in Španija, kjer krepijo politične sile, ki so pogosto skeptične do širitve Unije.
»Ključna bo hitrost procesa ratifikacije v vseh državah članicah,« je sklenila Kos.