V Srbiji se zgodovina na nenavaden način ponavlja. Tako Slobodan Milošević leta 2000 kot Boris Tadić leta 2012 sta skrajšala svoj predsedniški mandat, da bi pospešila volilni proces in si zagotovila pričakovano parlamentarno večino, vendar sta na volitvah nazadnje izgubila. Podobno se je zdaj zgodilo tudi Aleksandru Vučiću, ki velja za glavnega manipulatorja srbskega volilnega procesa in bi se mu predsedniški mandat sicer iztekel šele maja 2027. Po sedmih zaporednih zmagah na predsedniških oziroma parlamentarnih volitvah od leta 2013 je Vučić tokrat doživel spektakularen poraz.
Ključni dejavniki volilnega »cunamija«, ki se je izrazil v prepričljivi zmagi Študentske liste (ŠL), nepričakovano visokem porazu Vučićeve liste in njegovem hitrem priznanju poraza, so naslednji:
- Izjemno visoka volilna udeležba. Uradno naj bi se glasovanja udeležilo okoli 70 % volilnih upravičencev, dejanska udeležba pa naj bi ob upoštevanju nepravilnosti in pomanjkljivosti v volilnih imenikih presegla 80 %.
- Izjemna podpora Študentski listi, ki je dobila značaj referendumskega odločanja. ŠL je prejela skoraj 53 % glasov, medtem ko je Srbska napredna stranka (SNS) dosegla 39 %. Razlika, ki presega 13 odstotnih točk, je bistveno večja od tiste, ki so jo napovedovale predvolilne raziskave javnega mnenja. Tudi najbolj optimistične napovedi za ŠL oziroma najbolj pesimistične za SNS so predvidevale razliko v višini približno petih odstotnih točk, večina napovedi pa je kazala na tesen volilni izid.
- Radikalna poenostavitev parlamentarne sestave. Poleg dveh glavnih političnih akterjev – ŠL, ki naj bi zasedla 140 od skupno 250 poslanskih mest v Narodni skupščini, in SNS s 103 poslanci – so se v parlament uvrstile le še stranke narodnih manjšin: madžarska s tremi poslanci, bošnjaška z dvema in albanska z enim poslancem.
- Večplastni vzroki uspeha Študentske liste. Med najpomembnejšimi so trajna visoka podpora študentskemu gibanju v srbski javnosti, izjemno učinkovita in domiselna kampanja, ki je temeljila na inovativnih, mladostnih in čustveno naglašenih sporočilih, ter široka podpora različnih družbenih skupin, vključno z akademsko sfero in predstavniki kulturnega življenja. Na drugi strani je k porazu Vučićeve liste pomembno prispevala izrazita nepriljubljenost avtoritarnega režima, ki je po štirinajstih letih oblasti vse bolj povezan s korupcijo in kriminalom.
- Politični cunami je izrinil tradicionalne politične akterje. Referendumska narava glasovanja je z volilnega prizorišča skoraj povsem odpravila tradicionalne politične stranke, tako koalicijske partnerje režima, med katerimi izstopa Socialistična stranka Srbije (SPS) Ivice Dačića, političnega naslednika Slobodana Miloševića, kot tudi opozicijske stranke. Večina opozicijskih akterjev se je pred volitvami umaknila v korist Študentske liste, medtem ko je koalicija »Evropska Srbija« doživela popoln debakel. Od skupno osemnajstih volilnih list so volilni prag poleg ŠL in SNS dosegle le še liste narodnih manjšin.
- Obseg poraza je presegel učinkovitost dosedanjih mehanizmov volilne manipulacije. Razlika v številu glasov je bila tolikšna, da niti mehanizmi manipuliranja z volilnim procesom, ki jih je SNS uporabljala v preteklosti, tokrat niso mogli bistveno vplivati na končni rezultat. Na Vučićevo odločitev, da že v zgodnji fazi volilnega večera prizna hud poraz, so poleg tega vplivala tudi opozorila in pritiski iz tujine. Ob tem je odgovornost za poraz pripisal dejavnikom iz EU in tako imenovani »globoki državi« v ZDA. Vučić naj bi prejel tako javne kot neuradne pozive iz ZDA in držav članic EU, pa tudi od nekdanjega madžarskega premierja Viktorja Orbána.
Srbska družba je s tem na demokratičen in miren način ter z izrazito večinsko podporo pokazala odločenost, da preseže avtoritarni sistem, ki ga je vzpostavil Aleksandar Vučić, in Srbijo usmeri v novo politično obdobje. Kljub temu je za celovitejšo presojo politične prihodnosti Vučićeve SNS še prezgodaj. Vučić je sicer že napovedal, da se bo njegova stranka preoblikovala v osrednjo silo prihodnje opozicije.
Kaj lahko pričakujemo od študentske liste?
- Sprememba političnega razmerja sil in delovanje institucij. Nova politična konstelacija bo predvidoma razmeroma hitro vplivala na delovanje posameznih državnih institucij, zlasti pravosodja in organov pregona, ki bi lahko začeli delovati bolj v skladu z zakonom in manj pod vplivom interesov poražene politične elite SNS. Ta bo sicer še nekaj časa ostala na oblasti. Prehodno obdobje do oblikovanja nove vlade lahko traja več mesecev. Narodna skupščina se mora konstituirati v enem mesecu po razglasitvi končnih volilnih rezultatov, nato pa ima v skladu z ustavo na voljo tri mesece za izvolitev vlade.
- Predsedniške volitve kot naslednji preizkus političnih razmerij. Pričakovati je mogoče, da bodo proti koncu decembra razpisane tudi predsedniške volitve. Kot potencialni kandidat ŠL se za zdaj omenja profesor kemije Radomir Saičić, ki tako kot drugi kandidati te liste doslej ni bil dejaven v strankarski politiki.
- Nejasno vodstvo in negotovost glede sestave prihodnje vlade. Ker Študentska lista nima jasno opredeljenega vodstva, odločitve pa sprejema prek študentskih plenumov, pri njenem političnem delovanju pomembno vlogo pa imajo tudi profesorji in javne osebnosti, je za zdaj težko napovedati sestavo prihodnje vlade. Domnevati je mogoče, da bodo njeno jedro sestavljali profesorji in strokovnjaki, ki so sodelovali pri pripravi volilnega programa ŠL. Med njimi se omenja tudi ugledni ekonomist in nekdanji guverner centralne banke Dejan Šoškić.
- Programska širina ŠL in nejasna prihodnja politična usmeritev. Sestava Študentske liste in njena politična sporočila so izrazito heterogeni ter imajo značilnosti široko zastavljene, tako imenovane catch-all politične platforme, ki želi povezati različne družbene in ideološke skupine. Zato za zdaj ni mogoče jasno opredeliti prihodnje usmeritve nove vlade. Enajsttočkovni volilni program ŠL poudarja krepitev pravne države, boj proti korupciji, izboljšanje kakovosti izobraževanja in uvedbo nekaterih socialnih ukrepov.
- Zunanjepolitični premiki in odnosi z Evropsko unijo. Prihodnja vlada ŠL bi lahko prispevala k umiritvi in izboljšanju odnosov s sosednjimi državami ter pospešila sodelovanje z Evropsko unijo in pristopna pogajanja. Program ŠL predvideva izpolnitev meril, povezanih z vmesnimi merili EU (IBAR), zlasti na področju poglavij 23 in 24, ki se nanašata na pravosodje, temeljne pravice ter pravico, svobodo in varnost. Izpolnitev teh meril je pomemben korak na poti k napredku pri zapiranju preostalih pogajalskih poglavij. Evropska unija bi bila za prihodnjo vlado pomembna tudi kot politična in gospodarska opora pri morebitnem reševanju finančnih, proračunskih in širših gospodarskih težav Srbije v novih političnih razmerah. Vendar zunanjepolitična usmeritev ŠL ni povsem enoznačna: nekateri njeni predstavniki zagovarjajo referendum o nadaljevanju evropskih integracij, hkrati pa zavračajo uvedbo sankcij proti Rusiji.
- Možnost daljšega mandata prihodnje vlade, vendar z izrazito prehodno naravo. Relativno udobna parlamentarna večina, ki jo je dosegla ŠL, bi lahko omogočila daljše delovanje prve prihodnje vlade. Kljub temu bo njena temeljna naloga predvsem preoblikovanje političnega in institucionalnega sistema, zato bo imela v pomembnem delu tudi značaj prehodne vlade.
Velika zmaga Študentske liste pomeni, da se je politična kriza, ki je zaznamovala zadnja leta Vučićeve oblasti, morda približala prelomni točki. Vendar volilni rezultat sam po sebi še ne zagotavlja politične stabilnosti, učinkovitega delovanja institucij ali trajne demokratizacije države.
Srbija vstopa v specifično obdobje politične tranzicije, ki ga bodo zaznamovali dodatni volilni cikli – najprej predsedniške volitve, leta 2027 pa verjetno tudi nove lokalne volitve. V kombinaciji s pričakovanimi gospodarskimi pretresi lahko ti procesi še naprej vplivajo na politično nestabilnost in ohranjajo razmere krhke ter nepredvidljive.
Pripravil tim Foruma za evropski Balkan, avtor fotografije Emilija Knezevic, licenca pa CC BY 4.0.