Povzetek
Predčasne parlamentarne volitve v Srbiji, razpisane za 25. oktober 2026, potekajo v razmerah izrazite politične polarizacije, po dolgotrajnih študentskih protestih in zahtevah po institucionalni odgovornosti, boju proti korupciji ter izboljšanju pravne države. Po več kot desetletju avtoritarne oblasti Aleksandra Vučića in Srbske napredne stranke (SNS) izid teh volitev ni povsem predvidljiv, čeprav ima SNS po večini javnomnenjskih raziskav določeno prednost.
Volilno tekmovanje med vladajočo koalicijo, ki jo vodi Srbska napredna stranka, in študentsko volilno listo poteka v razmerah neenakomerne razporeditve političnih in medijskih virov, ob odprtih vprašanjih glede volilnih pogojev, volilnih imenikov in zaupanja v volilni proces. Končno razmerje političnih moči bo med drugim odvisno od volilne udeležbe, mobilizacije neopredeljenih volivcev in rezultatov manjših volilnih list. Scenarija volilne kraje prav tako ni mogoče izključiti. Obstaja možnost spopadov in izbruhov nasilja.
Ne glede na razdelitev glasov in poslanskih mandatov volitve ne bodo nujno privedle do dokončne razrešitve krize. Izpodbijanje rezultatov, težave pri oblikovanju parlamentarne večine ali nestabilnost morebitne nove vlade bodo verjetno podaljšali politično krizo, morda pa bodo v krajšem ali srednjeročnem obdobju privedli tudi do ponovitve volitev.
Uvod
V Srbiji so za 25. oktober 2026 razpisane predčasne parlamentarne volitve, ki bodo potekale v razmerah velike napetosti in globoke družbene razdeljenosti. To bodo pete predčasne parlamentarne volitve od leta 2012, ko je oblast v Srbiji prevzela Srbska napredna stranka pod vodstvom Aleksandra Vučića. V povprečju so se volitve v tem obdobju odvijale vsaki dve do tri leta.
Vendar so bile prejšnje volitve razpisane na pobudo same oblasti, kot način ohranjanja političnega nadzora v nekakšnih izrednih okoliščinah, medtem ko so sedanje volitve posledica pritiska, ki se je okrepil po študentskih protestih. Te je sprožila nesreča v Novem Sadu 1. novembra 2024, ko se je na železniški postaji zrušil nadstrešek in je umrlo 16 ljudi. Protesti so bili povezani z zahtevami javnosti po odgovornosti nosilcev javnih funkcij ter boljšem delovanju pravosodnih in drugih institucij.
Študentsko gibanje je zahtevo po volitvah podalo že maja 2025, vendar bodo te izvedene šele leto in pol pozneje, v trenutku, ko je vladajoča struktura ocenila, da so se družbene razmere nekoliko izboljšale in da obstaja možnost zanjo ugodnega volilnega izida.
Volilna kampanja, udeleženci in možni rezultati
Volitve so bile razpisane 9. septembra 2026, na njih pa je bilo prijavljenih skupno 18 volilnih list. Kljub velikemu številu list javnomnenjske raziskave kažejo, da prevladujeta le dve: vladajoča SNS in kandidati študentske liste (SL).
Različne javnomnenjske raziskave kažejo, da se je volilno telo večinoma razdelilo na dva nasprotna tabora – oblast in študente –, za katera bi lahko skupaj glasovalo od 85 do 90 odstotkov volivcev. Prvič po več kot desetletju končni izid volitev oziroma njihov zmagovalec ni vnaprej znan. Takšno bipolarno oziroma »referendumsko ozračje« ni naklonjeno drugim udeležencem volitev. Nekateri med njimi, zlasti v vrstah opozicijskih strank, so se iz volilne tekme umaknili in svoje podpornike pozvali, naj glasujejo za študentsko listo.
Glede na ogromne vire, ki jih ima na voljo vladajoča SNS – finančna sredstva, medije, propagandni aparat, organizacijsko strukturo in nadzor nad državnimi institucijami –, ima ta v dosedanji kampanji določeno prednost. Po javnomnenjskih raziskavah bi lahko prejela do približno 45 odstotkov glasov ali celo nekoliko več.
Tako kot doslej je kampanja SNS večinoma osredotočena na Aleksandra Vučića, ki nastopa kot »kandidat za predsednika vlade«. Vsakodnevno ga spremljajo številne novinarske ekipe, redno pa nastopa tudi v posebnih televizijskih oddajah, v katerih obljublja gospodarski napredek, naložbe, nova delovna mesta in višji življenjski standard.
Potencialno, vendar težko količinsko opredeljivo prednost SNS predstavljajo tudi možnosti za različne oblike manipulacij pri organizaciji in izvedbi volitev. Te segajo od neposrednih pritiskov na volivce, na primer na zaposlene v javnih podjetjih in javnih službah ter prejemnike socialne pomoči, do institucionalnih oblik manipulacij.
Na to kažejo tudi vprašanja, povezana z organizacijo volišč v diaspori. V Republiki Srbski v Bosni in Hercegovini, kjer SNS pričakuje dober rezultat, je bilo predvideno večje število volišč, medtem ko se je njihovo število v zahodni Evropi, ZDA in Avstraliji zmanjšalo, kljub velikemu povečanju števila prijav za glasovanje. Poleg tega bodo morali državljani, ki živijo na drugi strani Atlantika, prvič glasovati po srednjeevropskem času, kar pomeni, da bodo morali glasovati ponoči.
Poseben sistemski problem predstavljajo neurejeni volilni imeniki, v katerih so med drugim še vedno vpisane umrle osebe in ljudje, ki so se odselili. Zaradi tega se fiktivno število volivcev približuje skupnemu številu prebivalcev Srbije: država ima po ocenah približno 6,5 milijona prebivalcev, skoraj toliko pa je tudi vpisanih v volilni imenik.
Kampanja študentske liste temelji predvsem na inovativnih promocijskih videih in terenskem delu, med drugim na akciji »študenti v vsaki vasi«, kampanji od vrat do vrat ter velikih zborovanjih po mestih. Ta so precej bolje obiskana od Vučićevih, obenem pa so bolj spontana in prežeta s pozitivno energijo.
Študentske kolone pešcev, kolesarjev in drugih udeležencev, ki potujejo po Srbiji, se nameravajo 22. oktobra zbrati na osrednjem shodu v Beogradu. Ocenjuje se, da bi študentska lista lahko presegla 40 odstotkov glasov. V kolikšni meri se bo približala vodilni SNS oziroma jo dosegla, pa bo odvisno tudi od dodatne mobilizacije neopredeljenih volivcev v zadnjih tednih kampanje.
Kandidati študentske liste so večinoma univerzitetni profesorji, zaposleni v izobraževanju in drugi javni delavci, ki nimajo večjih političnih izkušenj. Razmeroma neenakomerna kakovost posameznih kandidatov se kaže tudi v njihovih nastopih na televizijskih javnih soočenjih, na katerih njihova politična neizkušenost pogosto pride do izraza.
Vse druge, manjše liste bi lahko imele težave pri doseganju volilnega praga, zlasti ob pričakovani zelo visoki volilni udeležbi.
Manjša partnerica vladajoče stranke je Socialistična stranka Srbije (SPS), ki jo vodi eden od političnih veteranov Srbije, Ivica Dačić. Kljub notranjim pretresom bi SPS lahko dosegel približno pet odstotkov glasov in tako, kot doslej, ohranil vlogo glavnega koalicijskega partnerja SNS.
Da bi okrepil svoje možnosti, je Dačić med kampanjo odpotoval v Moskvo, pri čemer je upošteval proruska stališča dela srbske javnosti. Aleksandar Vučić si je zagotovil tudi neposredno podporo Vladimirja Putina, ki je javno izrazil upanje, da bo Vučić postal novi predsednik srbske vlade.
Manjše opozicijske stranke so se morale soočiti s pravim »cunamijem« pritiskov oziroma zahtev, naj v razmerah »referendumskega ozračja« odstopijo od sodelovanja na volitvah v korist študentske liste.
Večina strank iz tako imenovane proevropske skupine se je odločila za umik z volitev. Med njimi so Demokratska stranka (DS), Zeleno-levi front (ZLF), Gibanje svobodnih državljanov (PSG) in Narodno gibanje Srbije (NPS).
Na volilni tekmi so ostale le tri politične skupine, ki so oblikovale koalicijo »Evropska Srbija«: Stranka svobode in pravice (SSP) Dragana Đilasa, Srbija Center (SRCE) Zdravka Ponoša ter gibanje Solidarnost nekdanjega župana Inđije Gorana Ješića. Koalicija ima skromne, čeprav ne povsem nerealne možnosti za prestop triodstotnega volilnega praga.
Od skupno 18 vloženih volilnih list jih je sedem namenjenih predstavnikom nacionalnih manjšin, za katere velja bistveno nižji prag za pridobitev poslanskih mandatov. Nekatere manjšinske liste so redne partnerice vladajoče koalicije, zlasti predstavniki madžarske in bošnjaške skupnosti.
Ocenjuje se, da je najmanj pet list tako imenovanih »fantomskih list«, oblikovanih ob podpori oblasti, da bi SNS zagotovila večino v volilnih komisijah in drugih telesih, ki spremljajo volitve. Med njimi so posebna zanimivost dve ruski in ena grška manjšinska lista, čeprav Srbija glede na zgodovinske okoliščine in popis prebivalstva sploh nima ruske oziroma grške nacionalne manjšine.
Možni scenariji: kaj lahko prinesejo prihajajoče volitve?
Čeprav je Aleksandar Vučić na enem od predvolilnih shodov izjavil, da bo zmagal »s prednostjo 500.000 glasov«, gre prej za volilni slogan in mobilizacijski poziv kot za realno oceno izida.
Volitve bodo potekale v razmerah velike napetosti. Tveganje političnega nasilja je realno, saj naj bi ga vladajoča stranka spodbujala z namenom ustrahovanja dela potencialnih opozicijskih volivcev in njihovega odvračanja od udeležbe na volitvah. Nasilni incidenti so se dogajali tudi na letošnjih lokalnih volitvah marca 2026.
Volilni večer
Predvidevamo lahko, da bo Aleksandar Vučić na volilni večer ponovil ustaljeni postopek in osebno, precej pred uradno objavo volilne komisije, razglasil svojo zmago. Zato ni izključeno, da bodo predstavniki študentske liste skušali takšen razvoj dogodkov preprečiti z zgodnjo lastno razglasitvijo zmage.
Prav tako ni mogoče izključiti večjih nepravilnosti na sam volilni dan, ki bi lahko ogrozile integriteto celotnega volilnega procesa in postavile pod vprašaj končne rezultate. V najmanjši meri bi lahko prišlo do večjega števila pritožb in ponavljanja glasovanja na določenem številu volišč, kot se je dogajalo že v preteklosti.
V napetem ozračju bi lahko zavlačevanje uradne razglasitve rezultatov zaradi pričakovanega ponavljanja glasovanja na nekaterih voliščih upočasnilo oblikovanje prihodnje vlade. Poleg tega bi se lahko povolilne dejavnosti, povezane z volitvami v Narodno skupščino, časovno prekrivale s kampanjo za predsedniške volitve.
Predsedniške volitve, ki še niso razpisane, bi morale potekati konec decembra letos. Prejšnje volitve v Narodno skupščino so bile 17. decembra 2023, končni rezultati pa so bili objavljeni šele 12. januarja 2024. Opozicija se je v zvezi z njimi pritožila na ustavno sodišče, ki o teh pritožbah do danes še ni odločilo.
Dogajanje na volilni dan in okoliščine razglasitve rezultatov bodo pomembno vplivali na dojemanje legitimnosti in integritete volitev. Na to vprašanje bo vplivala tudi prisotnost številnih opazovalnih misij, med drugim Urada OVSE za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR), parlamentarnih skupščin OVSE, Sveta Evrope in Evropskega parlamenta, ter njihova stališča.
Politika srbske oblasti po volitvah
V primeru jasne in prepričljive zmage SNS si bo oblast verjetno prizadevala čim prej oblikovati vlado ter z avtoritarnimi ukrepi stabilizirati politične razmere. To je pomembno tudi zaradi prihajajoče kampanje za volitve predsednika Republike Srbije.
V primeru zmage SNS je mogoče pričakovati nadaljevanje dosedanje notranje in zunanje politike ter še represivnejše ukrepe na področju medijev, nevladnih organizacij, univerz in podobno.
Tudi če bi prišlo do izpodbijanja volilnih rezultatov in odloga oblikovanja nove vlade, je mogoče pričakovati, da bo Aleksandar Vučić tudi v takšnih okoliščinah poskušal ohraniti svojo prevlado na srbski politični sceni. Kot »de facto« že izvoljeni predsednik vlade bi še naprej izkoriščal svojo avtoriteto, obstoječi nadzor nad državnim aparatom in neformalne skupine svojih »lojalistov«.
Po drugi strani ni povsem nemogoče, da bi študentska lista prejela več glasov in osvojila več poslanskih mandatov kot SNS. To pa samo po sebi še ne bi zagotovilo prevzema oblasti. Negotovost glede prestopa volilnega praga manjših opozicijskih strank in nejasna stališča manjšinskih strank bi lahko bistveno vplivali na nadaljnji razvoj dogodkov in morebitno oblikovanje alternativne vlade.
Najmanj verjeten je tako imenovani »madžarski scenarij«, torej jasna večina opozicijskih list (SL, ES in AD), priznanje takšnega izida in umik sedanje vladajoče večine v opozicijo.
Vučić in SNS morebitno izgubo oblasti že vnaprej predstavljata kot »poraz Srbije« in nacionalno katastrofo. Zato si je težko predstavljati miren prenos oblasti med SNS in študentsko listo, čeprav takšne možnosti ni mogoče povsem izključiti.
Morebitna zmaga študentske liste, samostojno ali s koalicijskimi partnerji, bi prinesla večjo negotovost glede delovanja nove vlade. Razlog je predvsem nedorečenost študentskega programa, ki je usmerjen zlasti v kratkoročne ukrepe za demokratizacijo, osvoboditev pravosodja in drugih institucij političnega vpliva, boj proti korupciji ter osvoboditev medijev.
Sestava študentske liste in širši politični kontekst bosta verjetno vplivala tudi na razmeroma veliko nestabilnost in kratkotrajnost morebitne prihodnje koalicije.
Na splošno obstaja veliko tveganje, da volitve ne bodo privedle do razrešitve sedanje politične krize, temveč bodo predstavljale zgolj novo fazo njenega podaljševanja.
Tesni in izpodbijani rezultati parlamentarnih volitev bi lahko povzročili še globljo krizo, ki bi privedla do resnejših odzivov mednarodnih akterjev in pritiska za ponovitev volitev v razmeroma kratkem času.
V takšnem razpletu bi si bilo mogoče predstavljati tudi oblikovanje neke vrste »prehodne vlade« oziroma »vlade nacionalne rešitve«, katere edina naloga bi bila priprava novih volitev v vsaj približno normalnejših razmerah.
Priloga
Ponazoritev poteka povolilne krize: eden od možnih scenarijev nadaljnjega razvoja dogodkov
- Vučić razglasi »prepričljivo« zmago.
- Predstavniki študentske liste in domači opazovalci, med njimi CRTA, sporočijo, da so zaradi nepoštenih volilnih pogojev in volilne kraje rezultati nelegitimni. Študentska lista in opozicijske stranke zavrnejo priznanje rezultatov.
- Študentska lista in koalicija Evropska Srbija vložita veliko število pritožb ter se obrneta na pristojne institucije – volilno komisijo, sodišča, ustavno sodišče in druge organe –, ki so pod nadzorom SNS in potrjujejo stališča vladajoče stranke.
- Mednarodni opazovalci predstavijo vrsto pripomb glede odsotnosti poštenih in pravičnih volilnih pogojev.
- Študentska lista in druge opozicijske stranke zavrnejo sodelovanje v parlamentu in pozovejo k protestom.
- SNS skupaj s koalicijskimi partnerji in manjšinskimi strankami oblikuje »okrnjeno« narodno skupščino.
- Vučić in SNS nadaljujeta vladanje v še bolj represivnih razmerah.
- Decembra potekajo predsedniške volitve, na katerih zmaga kandidat študentov in opozicije, vendar to ne vpliva na izvršno oblast oziroma Vučićevo vlado.
- Politična kriza se poglobi. Srbija vstopi v obdobje še večje izolacije v Evropi.
- Po izvedbi svetovne razstave Expo (maj–avgust 2027) Vučić pod mednarodnim pritiskom privoli v izvedbo novih volitev.
Pripravil tim Foruma za evropski Balkan