Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v obdobju od 14. do 16. oktobra obiskala glavna mesta šest zahodnobalkanskih držav, ki so večinoma uradni kandidati za članstvo v EU.
Kakšni so glavni sklepi in sporočila, poslana s te balkanske turneje predsednice Evropske komisije?
Turneja predsednice Evropske komisije je bila izvedena pred objavo letnega poročila Evropske komisije o napredku držav kandidatk (napovedano za 29. oktober 2025) in priporočil Evropskemu svetu glede nadaljnjih korakov v politiki širitve. Zato so bile v središču obiskov von der Leyen teme, kot so dosedanja izvedba Načrta za rast EU v okviru proevropskih reform na Zahodnem Balkanu (torej finančni in gospodarski ukrepi EU do regije) ter stanje v pogajanjih o širitvi z posameznimi državami Zapadnega Balkana. Na splošno gledano je bilo, ob podpori in spodbudi Črne gore ter Albanije ter različnih opozorilih Bosni in Hercegovini, Severni Makedoniji in Kosovu, razmerje predsednice Evropske komisije do Srbije vidno bolj previdno in zadržano, čeprav ne povsem kritično, kot bi morda pričakovali (glede na stanje krize in represije v državi).
Analiza izjav predsednice Evropske komisije in konteksta obiskov potrjuje obstoječo razliko med državami, ki so v pogajanjih o pristopu k EU resno napredovale – Črna gora in Albanija – in ostalimi. Izjavo predsednika vlade Črne gore, da država pričakuje zaključek pogajanj in podpis pogodbe o članstvu v EU do leta 2028, je von der Leyen ocenila kot »ambiciozno«, vendar je ni zavrnila. Posebej je pohvalila ambicije in aktivnosti Albanije (na srečanju z E. Ramo) v kontekstu reform, nujnih za vstop v EU, pri čemer je poudarila »izjemno pospešitev reform v zadnjih treh do štirih letih«.
Črna gora je začela pogajanja leta 2012 in doslej odprla vsa poglavja (33) ter jih 7 zaprla.
Srbija je pogajanja začela leta 2014, doslej odprla 22 poglavij in dva sklopa ter zaprla dve poglavji.
Albanija je pogajanja začela leta 2022, do zdaj odprla pet od šestih sklopov (tj. 28 poglavij).
Severna Makedonija je pogajanja začela leta 2022, a še ni odprla nobenega sklopa ali poglavja.
Pogajanja z BiH so bila formalno odobrena leta 2024, vendar dejansko še niso stekla.
Kosovo, ki ga pet držav članic EU še ne priznava, je prav tako vložilo prošnjo za članstvo, na katero EU še ni odgovorila.
Razlika med naprednejšimi in počasnejšimi državami Zapadnega Balkana je vidna tudi pri hitrosti izvajanja obveznosti iz Reformnih agend (2024–2027), kjer so konkretne reforme neposredno povezane s pridobivanjem sredstev iz Načrta za rast za Zahodni Balkan (NRZB). Med turnejo je von der Leyen napovedala odobritev novih tranš sredstev iz Načrta za rast za Črno goro, Albanijo in Severno Makedonijo. Po drugi strani pa izvajanje reform – in s tem pridobivanje sredstev – v Srbiji, BiH in na Kosovu očitno zamuja.
Turneja je sovpadala tudi z operativnim vstopom treh držav Zahodnega Balkana (Črne gore, Albanije in Severne Makedonije) v »Enotno območje plačil v evrih« (SEPA), kar je prav tako povezano s cilji Načrta za rast za Zahodni Balkan.
Von der Leyen je v svojih nastopih ponovila napoved Evropske komisije, da bi lahko uporaba vseh sredstev iz Načrta za rast za Zahodni Balkan (6 milijard evrov) ter drugi ukrepi iz načrta podvojili rast BDP v regiji. Prav tako se je udeležila gospodarskih srečanj, posvečenih investicijam in inovacijam v Črni gori in Albaniji, kar je dodatni simbolni pokazatelj, katere države Zapadnega Balkana so trenutno v ospredju podpore iz Bruslja.
Letos je bila posebna pozornost javnosti in medijev usmerjena na obisk predsednice Evropske komisije v Srbiji, ki se že celo leto nahaja v resni politični krizi, ki je posebej eskalirala v poletnih mesecih. Med obiski Beograda v prejšnjih letih je bila von der Leyen pogosto kritizirana zaradi pretiranih pohval, namenjenih »stabilokratu«, srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću — ne le zaradi prisnega nagovora »dragi Aleksandre«, temveč predvsem zaradi izjav o »izjemnem napredku« Srbije, ki so jih nato demantirala letna poročila Evropske komisije.
Med letošnjim obiskom je izraze »dragi Edi«, »draga Bojana« uporabila v Tirani in Sarajevu, Vučića pa je nagovarjala bolj hladno z »gospod predsednik«. Ta sprememba tona se je odražala tudi v vsebini. Predsednica Evropske komisije je poudarila, da EU podpira »svobodo, ne represijo«, ter pozvala k »konkretnim ukrepom« v reformah, pri čemer je napovedala novo srečanje z Vučićem naslednji mesec za razpravo o vmesnem napredku (vprašanja izbire sveta za elektronske medije – REM, reforma volilne zakonodaje ipd.). V istem smislu so sredstva iz NRZB za Srbijo za zdaj ostala zamrznjena (razen zneska za predhodno financiranje). Predsednica Evropske komisije je spomnila na obveznost spoštovanja pravice do zbiranja in protestov proti oblasti, posebej pa je vztrajala pri usklajevanju zunanje politike in uvedbi sankcij proti Rusiji, čemu se Srbija od začetka vojne v Ukrajini leta 2022 še vedno izogiba.
V celoti gledano turneja von der Leyen ni prinesla novosti glede uresničevanja politike širitve. Odnosi EU z Zahodnim Balkanom ostajajo v senci geopolitike in vojne v Ukrajini, oziroma vprašanja, kako bo mogoče to veliko državo integrirati v EU. V naslednjih mesecih lahko pričakujemo nekoliko konkretnejše ocene Evropske komisije o posledicah širitve za politike EU. Na dinamiko širitve bosta predvsem vplivala dva notranja elementa politike EU, o katerih trenutno potekajo pogajanja med državami članicami:
- pogajanja o večletnem finančnem okviru EU (proračun za obdobje 2028–2034) in
- dogovor o načinu odločanja v zunanji in varnostni politiki ter drugih politikah, kjer še vedno velja načelo soglasja.