Tresla se je gora, rodila se je miš, ali igra na male gole
Do izrednih volitev za predsednika Republike Srbske, ki so razpisane za 23. november 2025, je ostalo le še nekaj dni. Poleg zanimivega in specifičnega razloga za predčasne volitve predsednika RS – dosedanji predsednik Milorad Dodik je bil s sodbo Sodišča BiH, poleg enoletne zaporne kazni (ki jo je že odkupil denarno), razrešen te funkcije ter mu je bila izrečena sodna prepoved političnega delovanja za obdobje šestih let – prihajajoče volitve spremlja še vrsta drugih zanimivih dogajanj in pojavov, ki morda niso naključni, toliko kot tudi niso presenetljivi.
Predvolilna kampanja nekaj kandidatov (petih) je doslej imela javni učinek le v tem, da sta se izoblikovala dva favorita: Siniša Karan (SNSD Milorada Dodika) in Branko Blanuša (Srbska demokratska stranka – SDS). Njuni programski koncepti so skrčeni na Karanovo zvestobo Dodiku oziroma Blanušino stališče, da bi se moral Dodik umakniti s političnega prizorišča. O čemer koli drugem, npr. o viziji gospodarskega, socialnega in demografskega razvoja ali o evropskih integracijah, javnost od kandidatov skorajda ni slišala ničesar.
Potek kampanje je bil mirnejši kot kdaj koli prej, le občasno začinjen z ostrimi izjavami iz obeh taborov, vendar z intenzivnostjo, ki komaj presega mlačnost. Posledično je javnost večinoma slabo ali sploh ne obveščena, pa tudi precej ravnodušna ali nezainteresirana, celo prepričana, da te volitve nimajo posebnega pomena.
Vprašanje, ki mu je v javnih razpravah namenjene največ pozornosti, je: ali se z volitvami v resnici izbira novi »stari« predsednik ali pa novi, ki bi odstranil starega?
Kampanjo Siniše Karana vodi uigrana in v volilni tehnologiji izkušena ekipa Dodikove strukture, na voljo pa ima vso mašinerijo in terenske mreže te masivne stranke. Ne Karan ne Dodik ne skrivata, da je Siniša Karan Dodikov izbranec s poslanstvom čuvaja Dodikovega podpisa do rednih splošnih volitev oktobra 2026, kar bi bila njegova edina »predsedniška« dolžnost in delegirano pooblastilo. Predvolilni plakat g. Karana, za katerim stojita Dodik in Željka Cvijanović kot »čuvarja Republike Srbske«, je bil komentiran kot realna podoba Karana kot predsednika, hkrati pa tudi kot njegova samodegradacija oziroma izraz pomanjkanja avtoritete ali vsaj prepoznavnosti v javnosti.
Javnosti se izbor Siniše Karana odkrito predstavlja kot referendumsko vprašanje: »Ali ste za Dodika ali ne?«
Branko Blanuša, čeprav širši javnosti manj znan, v krogih, ki ga poznajo, velja za uglednega profesorja brez madežev v politični preteklosti. Brez izkušenj v javni in politični sferi kot nosilec najvišjih državnih funkcij predstavlja neznanko in dopušča prostor za skepso in dvome. Spoštuje se njegova odločitev, da kandidira za predsednika Republike Srbske v najbolj zapletenem trenutku, in to za obdobje le enega leta, ter da se zoperstavi uigranemu in neusmiljenemu Dodikovemu establišmentu. Podpora nedoslednega, razdeljenega in nekonsistentnega opozicijskega bloka Blanuši je neenotna in neintenzivna ter se večinoma omejuje na napade na Dodika, precej bolj kot na izpostavljanje kvalifikacij in sposobnosti g. Blanuše.
Realno gledano bi zmaga Branka Blanuše in njegov izbor za predsednika Republike Srbske vendarle imela velik pomen in posledice.
Simbolno bi bila njegova zmaga videna kot resen udarec Dodikovi oblasti in začetek konca ere okostenelih struktur in nomenklature na vseh ravneh. Takšna situacija bi imela predvsem moralni pomen, v praksi pa bi se g. Blanuša soočil s sedanjo parlamentarno strukturo in izvršno oblastjo, torej bi bil dejansko omejen v vsaki konkretni nameri po spremembah. Opozicija polaga upanje v odstranitev Dodika z vseh funkcij v njegovi stranki (SNSD) s sodnimi odločitvami, kar bi po njihovem mnenju vodilo k hitremu razpadu in nevtralizaciji moči celotne Dodikove strukture in establišmenta.
Dodik pa se še vedno vede in deluje kot predsednik, ne samo republike in stranke, njegova namera, da tako tudi nadaljuje, pa je več kot očitna in celo javno izražena. Odpoved sankcij ZDA v javnosti predstavlja kot svojo moč, s katero je »Američanom odprl oči«, napoveduje pa nove »velike dogodke«, o katerih razen njega — za zdaj — očitno nihče ni obveščen. Napačno bi bilo podcenjevati njegovo energijo in bojevitost ali ogromne izkušnje, ki si jih je nabral v tehnologiji vladanja in preživetja na oblasti, četudi gre za dobro znan populistični model, ki je na teh prostorih vedno enako uspešen.
Previdnost v ocenah izida teh volitev temelji predvsem na odnosu javnosti – volivcev – in njihovi percepciji volitev kot dogodka, prej kot pa na samih kandidatih. Prepričanje, da so to le začasne volitve, vsiljene od zunanjih akterjev, medtem ko »prave volitve« prihajajo čez leto dni, leta 2026, ko bodo volili tudi predsednika in parlament RS ter oblikovali novo vlado RS, močno vpliva na odnos volivcev in na volilno udeležbo 23. 11. 2025.
Letargično prepričanje, da se ne bo nič spremenilo in da gre znova za neke intrige in obračune političnih taborov, bo obdržalo veliko volivcev doma.
Kronično ključni dejavnik bo udeležba v mestu Banjaluka, kjer tudi v najboljšem primeru ni pričakovati velikega presenečenja v obliki množičnega prihoda na volišča, čeprav je Banjaluka v več preteklih volilnih ciklih večinsko glasovala za opozicijo proti Dodiku. Ravno tu je verjetno največji problem v napovedih, ki govorijo v prid g. Blanuši. Resnično presenečenje bi bil večji izid mladih ali ljudi iz akademske skupnosti (ki je problem zase…), vendar se tudi taka pričakovanja trenutno zdijo pretirana.
Nizko udeležbo bodo kompenzirali lojalni člani Dodikove stranke, ki bodo po navodilih prišli na volitve in glasovali – deloma iz občutka »državljanske dolžnosti«, deloma pa zaradi ukazov svojih avtoritet.
Dodikova struktura ima bistveno bolj razvito in močnejšo terensko mrežo ter ljudi v regijah Republike Srpske zunaj Banjaluke, njihova izkušenost in usposobljenost za volilne »tehnologije« pa gotovo ne bo šla v prid Branku Blanuši.
Gora se ne trese, a ali se bo rodila miš, ter ali bomo veliki teren in pravi dvoboj na velike gole čakali še naprej, bo znano že v nedeljo zvečer, 23. 11. 2025.