Če bi izbirali besedo leta v Črni gori, bi bila to najverjetneje beseda popis. Kajti popis, ki je opredeljen kot proces zbiranja, vrednotenja in analiziranja demografskih, ekonomskih in socialnih podatkov za nadaljnjo razvojno politiko države, je to leto/jesen najpomembnejša tema v Črni gori. Čeprav gre zgolj za statistični ukrep, je v Črni gori popis pomembno politično vprašanje, zato je upravičena skrb, ali je v tem trenutku mogoče pridobiti zanesljive in objektivne podatke. Da gre za vroč krompir črnogorske javnosti, je razvidno že iz dejstva, da je bil v preteklih mesecih tema tudi logotip popisa prebivalstva – domnevno naj bi predstavljal kapelico na Lovćenu, s katero se ukvarjajo revizorji tamkajšnje zgodovine.
Predpopisno okolje/obdobje
Zadnji popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj je bil izveden leta 2011. Nov popis bi moral biti prvotno izveden leta 2021, a je bil zaradi epidemije korona virusa prestavljen. Skupščina Črne gore je decembra 2022 sprejela zakon o popisu prebivalstva, v katerem, v nasprotju z dosedanjo prakso obdobje izvedbe popisa ni bilo določeno, ampak je vlada dobila zgolj pooblastilo, da to določi s podzakonskim aktom. Februarja 2023 je vlada v tehničnem mandatu z odlokom določila, da se bo popis izvedel v času od 1. do 15. novembra tekočega leta.
Prestavljanje popisa
Novoizvoljena 44. vlada, katere predsednik je Milojko Spajić, ga je preložila za čas od 30. novembra do 15. decembra. Odločitev je sledila zahtevi opozicije, ki je navedla, da niso izpolnjeni pogoji za izvedbo popisa oziroma, da ni zagotovljen nadzor nad tem postopkom. Nasprotovanje oziroma bojkot so napovedale tudi nekatere stranke. Zato je nova vlada ob novem datumu napovedala tudi spremembe zakona, ki neposredno ureja postopek popisa. Vsekakor to predstavlja korak v pravo smer za boljšo urejenost kot tudi preglednost samega popisa, hkrati pa se ob tem postavlja vprašanje, kako bodo vse napovedane spremembe uspeli izvesti do 30. novembra.
Photo: Vijesti/ Boris Pejović
Popis je lahko minorna tema, ampak ne v Črni gori
Na vprašanje, ali je bil bojkot popisa tema nedavnega srečanja s predsednico Evropske komisije (EK) Ursulo von der Leyen, je Spajić dejal, da to ni bila tema pogovora saj predsednice EK ne zanimajo minorne teme kot je popis, ter da je to zgolj tehnična stvar.
Toda ali je popis prebivalstva v Črni gori trenutno res stranska tema? Poročevalec Evropskega parlamenta (EP) za Črno goro Tonino Picula je nedavno vložil amandma k poročilu EP, v katerem navaja, da je potrebno popis prebivalstva izvesti šele takrat, ko se konča politični zastoj v državi.
Analitik Zlatko Vujović pravi, da mesec dni zamika popisa, ni dovolj veliko zagotovilo za njegovo uspešno realizacijo. “Popisa ni mogoče izvesti le z enomesečno zamudo. Pomembno je poudariti, da preložitev ni bila le zahteva opozicije, ampak tudi neodvisnih strokovnjakov iz Črne gore. Da bi lahko vse priprave izpeljali v dogovoru z opozicijo, je treba popis prestaviti na april prihodnje leto,” poudarja Vujović. Določanje datuma je treba opraviti v dogovoru z opozicijo, je jasen podgoriški analitik.
Popisne težave: 1). Netransparentnost komisij
Eden od pomembnih problemov in težav iz naslova popisa so komisije, katerih sestava ni transparentna. Monstat nikjer ni objavil popolnih podatkov z imeni članov popisnih komisij, državnih inštruktorjev in občinskih inštruktorjev. To ne prispeva k zaupanju državljanov v sam popisni proces, so poudarili v zadnji podrobni analizi na temo popisa v Centru za demokratično tranzicijo v Podgorici. Čeprav je Monstat v svojih javnih nastopih večkrat ponavljal, da bodo popis izvajali strokovnjaki in ne stranke, se to ni izkazalo za resnično.
Pri organizaciji popisa je ključno, da imamo neodvisne anketarje, poudarja Vujović in dodaja: »Ne smejo prihajati iz političnih strank, saj bi tako vplivali in vznemirjali državljane, torej agitirali. Če pa prihajajo iz strank, potem morata oba bloka imeti sodo število predstavnikov, ko anketirata državljane«. Novi premier je to pripombo sprejel in napovedal, da bodo v popisne komisije vključili tudi predstavnike opozicije.
Popisne težave: 2). Politične kampanje, ki spominjajo na etnični inženiring
Vzporedno s tem poteka še dodaten proces, ki je težko razumljiv v demokratičnih in razvitih družbah – povdarjajo v Centru za demokratično tranzicijo v Podgorici. Državljane Črne gore bombardirajo s sporočili prek panojev, videoposnetkov in sporočil, objavljenih na družbenih omrežjih, v katerih predlagajo, kako naj se opredelijo na popisu. Zato je, izpostavlja Vujović, treba prepovedati kampanje, ki z neustrezno obravnavo in podcenjevanjem državljanom sugerirajo, kako naj se izrazijo, ter uvesti kazni in prekrške za osebe, ki vplivajo na državljane ali organizirajo dejavnosti na terenu – dodaja Vujović.
Problemi popisa: 3). Kontrola vnosa in obdelave podatkov
Eden pomembnejših očitkov popisu se je nanašal na kontrolo vnesenih podatkov. Čim prej je treba zagotoviti nadzor in obdelavo podatkov – dodaja Vujović. Najpomembneje je zagotoviti, da lahko vsak državljan elektronsko preveri, ali so njegovi podatki pravilno vneseni v bazo. Tovrstnim kritikam so v novi vladi prisluhnili in napovedali, da bo (tudi) to rešeno do 30. novembra. Vzpostaviti nameravajo posebno programsko opremo, ki bo po besedah premierja Spajića vsakemu državljanu omogočila nadzor nad podatki in zmanjšala morebitne zlorabe s strani popisovalcev ter povečala verodostojnost končnih rezultatov.
Kaj bodo razkrili podatki popisa?
Na tem mestu se kot logična posledica postavlja pomembno vprašanje: zakaj je popis vendarle tako pomemben? Kot poudarjajo v Centru za demokratično tranzicijo, je v tokratnem popisu jasna in vidna težnja, da narodne skupnosti vplivajo na povečevanje svojega deleža v celotnem prebivalstvu, kar dokazujejo tudi aktualne kampanje. Jasno je, da te strukture vodi naslednja logika: več pripadnikov enega naroda – več vpliva. Poleg tega, kot poudarjajo v CDT, obstaja tudi potencialna potreba, da struktura nekdanje in sedanje oblasti “prikrije” ogromen emigracijski tok, o katerem pričajo vse relevantne raziskave, in s tem poskuša minimizirati svojo odgovornost za znaten odliv prebivalcev iz Črne gore. Poleg tega imajo nekatere občine tako zmanjšano število prebivalcev, tako da je vprašanje časa, kdaj se lahko začne razprava o namenu njihovega obstoja. Upoštevati je treba, da imajo občine možnost črpanja ter pridobivanja znatnih finančnih sredstev sorazmerno glede na število prebivalcev, zaradi česar je motiv za precenjevanje števila prebivalcev povsem jasen, pojasnjujejo v CDT.
Za narod, jezik in vero se v večini držav EU ljudi ne sprašuje glede opredelitve
Medtem ko so v Črni gori termini narod, jezik in vera del vprašalnika, ki ima največji politični pomen, podatkov o nacionalni in verski pripadnosti ter jeziku večina držav Evropske unije ali Združenih držav Amerike ne zbira. To vprašanje se ne postavlja v Franciji, Italiji, na Danskem, Švedskem, Norveškem, Finskem, v Belgiji, na Nizozemskem, v Švici, Luksemburgu, Španiji, Sloveniji, na Islandiji, v Nemčiji, na Portugalskem, v Grčiji, Avstriji (Vir: CDT).
Vpliv sosednjih držav in verskih skupnosti na okolje popisa
Po analizi Centra za demokratično tranzicijo (pretirano) zanimanje za popis kažejo tudi nekatere sosede Črne gore. Prva je bila Republika Srbija. Njen predsednik Aleksandar Vučić je že pred volitvami leta 2020 napovedal, da so volitve v Črni gori pomembne za srbsko ljudstvo, a da je zanj najpomembnejši popis prebivalstva. Ne smemo mimo izjav predsednika Republike srbske Milorada Dodika, ki je nedavno izjavil, da bi morali Srbi v tem stoletju ”z demokratičnimi sredstvi in političnimi ukrepi, ne z vojno, oblikovati enotno državo, ki jo sestavljajo Srbija, RS in Črna gora, in ki bi jo zapustili prihodnjim generacijam.” Kaj je s tem dejansko mislil najbolje ve on sam, ampak ni naključje, da je to izrekel v času oblikovanja nove črnogorske vlade in vse večjih nesoglasij glede izvedbe popisa prebivalstva v Črni gori.
V proces popisa se je neposredno vmešala tudi Srbska pravoslavna cerkev (SPC). Patriarh SPC Porfirije Perić je med nedavnim obiskom v Podgorici zbranim dejal, da jih podpira, da ob vsaki priložnosti izražajo in izpričujejo svojo identiteto kot verniki SPC in kot govorci srbskega jezika. In metropolit Črnogorske pravoslavne cerkve (CPC) Mihailo Dedeić je nedavno pozval državljane, naj na listi podprejo CPC, ne glede na narodnost in versko pripadnost. Predstavnik bošnjaške strani Edib Šaljić je na youtubu objavil posnetek, na katerem glavni imam Islamske skupnosti v Rožaju Rejhan ef Hot opozarja državljane na prednostno formulo: vera – islam, jezik – bošnjaštvo, narod – Bošnjak.
Iz navedene analize izhaja logični zaključek, da je vprašanje obvladovanja in urejanja ter nadzora vseh segmentov procesa upravičeno, morda pa je treba s popisom še malo počakati, dokler ne bodo izključeni vsi morebitni dvomi o njegovem izvajanju in rezultatih.