Evropsko prihodnost Srbije ovirajo tradicionalne vezi z Rusijo, z izdatno evropsko pomočjo se zmanjšuje odvisnost od Rusije v energetskem smislu.
Z dokončanjem izgradnje plinske povezave Srbija-Bolgarija bo Srbija dobila možnost povezave z viri plina, ki prihajajo v Grčijo, vključno s plinom iz Azerbajdžana in kaspijske regije ter LNG terminalom v Grčiji. Terminal za utekočinjeni zemeljski plin v Aleksandropolisu lahko sprejema plin z vsega sveta, kar potencialno širi krog srbskih dobaviteljev.
Plinska povezava Srbija-Bolgarija, ki bi jo po prvotnih načrtih morali poskusno zagnati še pred koncem novembra, je del širše pobude EU, Južni plinski koridor, katerega cilj je zmanjšati odvisnost Evrope od ruskega plina. V Srbiji plin predstavlja približno 13 odstotkov porabe primarne energije, trenutno pa lahko v državo pride le po plinovodu Balkanski tok, tako iz Bolgarije, kot tudi iz Madžarske.
Največja država regije Zahodnega Balkana je odvisna od ruskega plina, ki prihaja po Bolgarskem toku, po Turškem toku, del plina pa lahko gre tudi skozi Ukrajino in Madžarsko. Srbija ruski plin kupuje po preferencialni ceni, preostali, manjši del plina pa kupuje na trgu po tržnih cenah. Eden od ciljev EU je energetska diverzifikacija, po začetku vojne v Ukrajini pa so se nekatere države EU uspele v celoti rešiti odvisnosti od ruskega plina ali pa so na poti k temu.
Unija je po začetku ruske invazije na Ukrajino znova spoznala, kako pomembno je obvladovati jugovzhodno dvorišče Stare celine in od tam pregnati interese tretjih velikih sil, ki niso nujno prijateljsko nastrojene do EU. Predvsem zato EU pomaga Srbiji in regiji pri diverzifikaciji virov oskrbe s plinom, za gradnjo povezovalnega plinovoda Srbija-Bolgarija pa je za srbski del namenila 49,6 milijona evrov nepovratnih sredstev.
Skupna dolžina plinovoda Srbija-Bolgarija skozi obe državi bo 170 kilometrov in bo po vsej dolžini dvosmerna. Plinovod v Srbiji bo dolg 109 kilometrov. Omogočal bo prenos 1,8 milijarde kubičnih metrov zemeljskega plina na leto. Po napovedih investitorjev bo novi plinovod zagotovil dodatno 60-odstotno povečanje zmogljivosti glede na trenutne letne potrebe Srbije, ki znašajo okoli tri milijarde kubičnih metrov plina na leto.
Le še formalnosti do konca gradnje
Začetek poskusnega obratovanja plinske povezave Srbija-Bolgarija je srbska ministrica za rudarstvo in energetiko Dubravka Đedović Handanović napovedala še pred koncem novembra. Med nedavnim ogledom plinske merilno-regulacijske postaje v mestu Trupale pri Nišu je povedala, da bo plinovod začel obratovati takoj po pridobitvi potrebnih dovoljenj.
»Dela na plinski povezavi so prešla v zaključno fazo. Doslej je opravljenih okoli 98 odstotkov del. Predvidevamo, da bomo začeli pridobivati potrebna dovoljenja, da bo plinovod v prihodnjih tednih začel obratovati. Ministrstvo vsakodnevno spremlja izvajanje tega projekta. Tako bo do konca,« je dejala ministrica.
Izpostavila je, da je plinovod Srbija-Bolgarija projekt strateškega pomena za Srbijo zaradi diverzifikacije virov oskrbe s plinom, prvi plin iz Azerbajdžana pa pričakujejo še pred novim letom.
S to povezavo bodo srbska gospodinjstva in industrija poleg ruskega plina, ki je pomemben in stabilen vir oskrbe, dobila možnost preko Bolgarije dobiti plin iz Azerbajdžana in LNG terminala v Grčiji. »Pogajamo se z azerbajdžanskim podjetjem ter pričakujemo podpis memoranduma o soglasju med ministrstvoma za energetiko Srbije in Azerbajdžana ter komercialne pogodbe med azerbajdžanskim dobaviteljem in JP Srbijagas,« je dejala Đedović Handanović in dodala, da naj bi se dobava zemeljskega plina po interkonektorju začela do konca leta.
Spomnimo, odvisnost Srbije od ruskih energentov je eden od ključnih dejavnikov, ki to balkansko državo tako močno veže na Rusijo. EU že od začetka ruske invazije na Ukrajino od Beograda kot pogoj za napredovanje na evropski poti zahteva uskladitev srbske zunanje politike z evropsko zunanjo politiko, skrajšano to pomeni, da od Beograda pričakujejo, da uvede sankcije Moskvi zaradi napada na Ukrajino. Kako u Rusiji dojemajo srbsko zmanševanje odvisnosti od ruske energije in kako se bodo na to odzvali v Kremlju, je pogosta skrb Zahodu naklonjenih opazovalcev dogajanja v Srbiji. Glede na to, da Rusija svoj vliv v Srbiji in na Zahodnem Balkanu nasploh gradi že več desetletij, odločevalci v Kremlju odlično razumejo, da mora njihova evropska zaveznica ravnati diplomatsko in se vsaj skušati pretvarjati, da se ni odrekla evropski poti.
Dogajanje na energetskem trgu pod vplivom geopolitike
V primeru, da se politične elite v Srbiji vendarle preveč spozabijo in pretirano oddaljijo od Rusije, lahko Moskva odgovori na kopico različnih načinov, med drugim tudi skozi v Srbiji delujoče ruske naftne trgovce, ki s svojim velikim vplivom na medije pod nadzorom države lahko krojijo medijsko krajino. Že z malimi spremembami v sponzorskih izdatkih pa lahko pomembni ruski naftni igralci bodisi rešijo ali potopijo velike in pomembne športne kolektive.
Z veliko naložbo v novi plinovod bo prvič možno diverzificirati dobavne vire na srbskem trgu ter skupaj z obstoječo in novo plinsko infrastrukturo za utekočinjeni zemeljski plin v Bolgariji in Grčiji v Aleksandropolisu odpreti nove dobavne možnosti za Srbijo, je dejal Gligo Vuković iz Urada Evropske unije v Srbiji. »Sočasno smo na začetku financiranja plinovoda med Severno Makedonijo in Srbijo. V pripravi je študija izvedljivosti in analiza stroškov ter vplivov na okolje. Pričakujemo, da bo v naslednjem letu ta študija končana in da bomo poiskali in zaokrožili vse vire financiranja omenjenega plinovoda, ki je tudi strateškega pomena, saj bo povezoval TAP-TANAP in morebitne bodoče LNG terminale na obale Jadranskega in Egejskega morja,« je dejal Vuković. Kar zadeva energetsko infrastrukturo v plinskem sektorju, kot je pojasnil, EU ni osredotočena le na plinovode.»Trenutno sodelujemo s Srbijagasom pri številnih drugih projektih in pričakujemo, da jih bo še več. Enega smo končali, to je SCADA sistem za upravljanje plinovodnega sistema Srbijagasa. Trenutno izvajamo sistem SCADA za vodenje distribucijskega sektorja. Ta projekt naj bi bil končan v letu, letu in pol, kar bo Srbijagasu pomagalo vzpostaviti delujoč trg plina na ozemlju Republike Srbije. Naš poudarek bo na obstoječih ozkih grlih plinske infrastrukture jugovzhodne Evrope. Čeprav bo plinovod z Bolgarijo dokončan, ozka grla v notranjem omrežju v Bolgariji in Srbiji trenutno ne bodo omogočala polne izkoriščenosti plinovoda med državama,« dodaja Vuković. Kot je napovedal, obstaja način financiranja širitve omrežja med Nišem in Beogradom in verjetno s predstavniki Bolgarije razširiti zmogljivost njihovega omrežja. Ko gre za mehanizem, ki ga je Evropa vzpostavila v povezavi z možnimi investicijami in razvojnimi usmeritvami v skladu s Strategijo razvoja energetike v EU do leta 2050, z največjim poudarkom na dejavnostih do leta 2030, Vuković spomni, da plinski sektor ni izoliran od drugih energetskih sektorjev, vendar so povezani in izpostavljeni vplivom krize. Pri strateškem razvoju energetike je v ospredju energetska učinkovitost, kar zahteva ogromna finančna sredstva.
Energetska neodvisnost pomaga do politične neodvisnosti
Kombinacija diverzifikacije in zmanjševanja porabe energije naj bi v prihodnosti prinesla energetsko neodvisnost. »Težko je verjeti, da se bomo do leta 2050 popolnoma znebili fosilnih goriv. Vsaj majhen delež fosilnih goriv bo vedno ostal, vendar doseganje samooskrbe pomeni, da lahko z lastnimi viri pokrivamo potrebe znotraj meja EU, in to je cilj. To se nanaša predvsem na veter in sonce, ne smemo pa pozabiti na zmanjšanje porabe z ukrepi energetske učinkovitosti,« meni Vuković. Prav tako je vodik, kot trenutno kaže, eden najbolj obetavnih virov energije, ki bi ga lahko uporabljali tako kot gorivo kot tudi zalogovnik energije, ki bi bil relativno enostaven za uporabo. Vuković predvideva, da bo v prehodnem obdobju marsikatera plinska infrastruktura mešala vodik z metanom, zemeljskim plinom do določenega odstotka. V Evropi vse več računajo na naprave, ki bodo kombinacija uporabe z vodikom ali samo vodikom, torej vodikovo infrastrukturo. »Težko je napovedati, kaj se bo zgodilo do leta 2050. To je ena od smeri, v katero gre Evropa. V Srbiji želimo poleg nove infrastrukture resno odpreti veleprodajni trg plina. Srbijagas, ki bo sodobno podjetje in država, ki bo tretjim osebam sprostila dostop do obstoječe plinske infrastrukture. Verjamemo, da bo to prineslo dodatno konkurenco na trgu in pozitivne učinke za končne potrošnike,« je dodal predstavnik Urada EU v Srbiji. Milan Zdravković, izvršni direktor sistemskega operaterja distribucije v Srbijagasu poudarja, da je energetska infrastruktura nujna, če želimo govoriti o energetski varnosti nasploh.
Kako najti pot do odprtega trga
»Ne moremo govoriti o koristih odprtega in svobodnega trga, če nimamo razpoložljive infrastrukture, ki bo omogočila liberalizacijo trga v polnem smislu, kot je bil prvotno zamišljen – z učinkom zanesljivejšega, boljšega kakovostnega in cenejšega energenta za končnega potrošnika. Še vedno je kočljiv argument, če govorimo o preuranjenih zahtevah na eni strani z vidika odpiranja trga in na drugi – nezadostne infrastrukture,« pravi Zdravković. Ko gre za plinsko infrastrukturo v državah regije, spomni, da je energetska skupnost nastala na ravni Zahodnega Balkana, nato pa se je zaradi drugih razlogov razširila še na Ukrajino, Moldavijo…, kar je nekoliko spremenilo začetno pomen. Obstoječi trgi v regiji so energetsko, torej tudi poslovno in komercialno, razmeroma majhni, velike porabe ni. Iz tega izhaja sklep, da je vsak nov, potreben projekt, predvsem v smislu povezovanja trga, komercialno nedonosen. Zato je za tovrstne projekte potrebna finančna podpora. »Veseli in hvaležni smo, ker je Evropska komisija prepoznala pomen plinovoda med Bolgarijo in Srbijo in projekt finančno podprla. Brez takšne finančne podpore je težko govoriti o zanesljivi viziji obstoječe in manjkajoče plinske infrastrukture v prihodnosti,« je na nedavni energetski konferenci povedal Zdravković iz Srbijagasa. Strinja se, da je v energetiki potrebna strategija, a ugotavlja, da dogajanje na energetskem trgu določajo tudi geopolitični vplivi ipd.
Vizija in realnost
Na ravni Evropske komisije se je v letu 2019 začela serija študij vizije energetske bilance, stanja, projekcije in strategije na evropski ravni za prihodnje obdobje. Verjetno iz teh in drugih razlogov, ki niso povezani z energijo, je bilo ugotovljeno in zahtevano, da je zemeljski plin kot energent lahko sprejemljiv le ob skoraj ničelnih izpustih škodljivih plinov. »Vsi ti projekti zahtevajo finančno podporo, zato je zelo zapleten postopek, kako zagotoviti bančno podporo za vsak naslednji projekt v zvezi s plinovodom. Ravno zaradi nejasnega pozicioniranja in obdelave plina,« pravi Zdravković. Ko govori o zelenih virih energije, pravi, da ne podcenjuje pomena vodika, vendar meni, da mora preteči dolgo obdobje, da bo njegova uporabnost omogočena na celoviti ravni. Vodik kot snov in kot vir energije nosi še nekatere druge tehnične lastnosti, ki jih ni enostavno predelati, ne le z vidika energije, ampak tudi z vidika varnosti. Če pa govorimo o vodiku, pravi Zdravković, bo to zahtevalo tudi nekaj dodatnih stroškov. Ob vsem tem bo cena energije čedalje višja, ker bo infrastruktura čedalje dražja.