13. decembra 2023 je v Bruslju potekal četrti vrh EU-Zahodni Balkan. Na srečanju so voditelji razpravljali o približevanju partneric Zahodnega Balkana EU in pospeševanju postopnega vključevanja, vzpostavitvi gospodarskih temeljev za prihodnost in ublažitev posledic ruske agresivne vojne proti Ukrajini ter krepitvi varnosti in odpornosti v regiji. Ob robu vrha je bila sprejeta Bruseljska deklaracija, ki naslavlja vse aktualne tematike držav kandidatk na njihovi evropski poti.
7. decembra 2023, nekaj dni pred srečanjem voditeljev EU in držav Zahodnega Balkana je potekala panelna debata, ki jo je organiziral Think Tank Friends of Europe v Bruslju. Dogodek se je odvil po objavi dolgo pričakovanega širitvenega svežnja Evropske komisije s ključnimi poročili o napredku držav kandidatk za članstvo v EU. V okviru tega so potekale številne razprave o nujnih vprašanjih ponovne oživitve gospodarske rasti, razgradnje ujetih državnih struktur, spodbujanja enakosti spolov in krepitve vloge mladih v regiji.
Ruska agresija na Ukrajino je vlila nov geopolitični zagon v dolgoletno mirovanje prizadevanj držav Zahodnega Balkana za vstop v EU, vendar morajo države kandidatke same opraviti težko reformno delo, da bi izkoristile to priložnost, je bilo slišati na panelu. Glavno sporočilo udeležencev je bilo, da je širitveni zastoj na Zahodnem Balkanu stvar preteklosti, zdaj so na vrsti države kandidatke.
“Širitev EU je nazaj na agendi,” je v osrednjem govoru povedal Gert Jan Koopman, generalni direktor Evropske komisije za Evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja. V tem trenutku so države EU razumele, da je širitev na Zahodni Balkan največja naložba v lastno stabilnost in varnost. Preden se to dejansko uresniči, pa morajo države kandidatke izpolnjevati pogoje za članstvo.
Politiki iz regije so izrazili optimizem, da bodo novi politični zagon EU in predlogi za povečanje finančne pomoči in dostopa do njenega enotnega trga v zameno za reforme vlili novo energijo v pristopni proces. Vsekakor so v regiji potrebne velike spremembe, da bi odpravili nedemokratične procese v državah, zagotovili načela pravne države, povečali gospodarsko in politično vlogo žensk ter preprečili množično izseljevanje mladih, ki iščejo boljšo prihodnost v EU.
Podpredsednica ukrajinske vlade za evropske in evroatlantske integracije Olha Stefanishyna je v gostujočem nagovoru prek video povezave obljubila, da bo sodelovala z državami Zahodnega Balkana pri izmenjavi najboljših praks in medsebojni podpori na pristopni poti. Prav tako so ministri iz več držav Zahodnega Balkana izrazili odločenost, da se bodo spopadli z izzivom reformiranja gospodarstva, državne uprave in pravnih sistemov ter boja proti korupciji, da bi se v prihodnjih letih kvalificirali za članstvo.
Veleposlanik ZDA v Srbiji Christopher Hill, je dejal, da če se bo EU uprla vetru nacionalizma in se držala svoje zaveze, da bo podprla in sprejela države kandidatke, “bo tudi to veljalo za eno najboljših ur Evrope”. Države Zahodnega Balkana je pozval, naj se na poti do članstva v EU medsebojno podpirajo in ne obnavljajo zgodovinskih zamer. Glavni cilj je dokazati tem državam, da je ta faza širitve resnična in da je potrebno priložnost izkoristiti.
Ministrica za evropske zadeve Črne gore Maida Gorčević je dejala, da je Črna gora edina odprla vsa pogajalska poglavja in je “najprimernejša kandidatka za naslednjo članico EU”. Poudarila je, da sta nova vlada in parlament prekinila zastoj pri imenovanju sodnikov vrhovnega sodišča in s tem odprla pot zapoznelih reform pravosodja in pravne države. Vlada Črne gore in parlament sta odločna v tem, da se Črna gora vrne na pot vodilne države kandidatke na Zahodnem Balkanu in hitro izvede potrebne reforme.
Štefan Füle, nekdanji komisar za širitev, in Miroslav Lajčák, posebni predstavnik EU za dialog med Beogradom in Prištino, sta države Zahodnega Balkana pozvala, naj izkoristijo luč na koncu predora EU zaradi ruske vojne v Ukrajini in s tem postanejo članice Unije.
Minister za zunanje zadeve Severne Makedonije Bujar Osmani je spomnil na številne ovire, s katerimi se je Severna Makedonija srečala na svoji evropski poti: “Debela železna vrata EU se odprejo v določenih geopolitičnih trenutkih in v kratkem času ter vstopijo tisti, ki so pripravljeni”. Iz tega vidika EU ne sme pozabiti na rane in težave v regiji – potrebno je močnejše sodelovanje in vzajemno partnerstvo.
Skupina predstavnikov mladih je povedala, da se preveč pripadnikov njihove generacije izseljuje zaradi študija in iskanja dela, kar povzroča množičen “beg možganov” iz regije. Namreč vse bolj so prisotna pomanjkanja delovnih priložnosti, odsotnost izobraževanja in gospodarskih reform v državah kandidatkah.
Na panelu je bilo slišati spodbudna poročila o napredku pri boju proti korupciji na visoki ravni in organiziranega kriminala v določenih državah kandidatkah. Vendar se vse bolj prisotno postaja tudi nazadovanje pravne države v Severni Makedoniji in zakoreninjeno obvladovanje države v Srbiji, kjer navidezne reforme niso prinesle učinkovitih sprememb.
Panelna debata je tako prispevala k poudarjanju ključnih področij, ki zahtevajo pozornost in sodelovanje med EU in državami Zahodnega Balkana. Poudarjen je bil pomen nadaljnjega sodelovanja, usmerjenega v reševanje teh izzivov ter v gradnjo trdnih temeljev za stabilnost, napredek in povezanost regije z EU.
Pripravil: Peter Mrdović, diplomant mednarodnih odnosov