SRBIJA NA VOLITVAH

Rezultate parlamentarnih volitev v Srbiji lahko povzamemo takole: vladajoča SNS je potrdila prevlado; proevropska opozicija (koalicija Srbija proti nasilju) je napredovala v volilnem telesu, vendar ne dovolj, da bi neposredno ogrozila vlado SNS; veliki poraženci volitev je Vučićeva manjša partnerica SPS (Ivica Dačić),  ter manjše stranke nacionalne desnice; ob padcu SPS je največje presenečenje uspeh nove stranke kontroverznega dr. Nestorovića.

Izid negotovih volitev za mesto Beograd ostaja, tako kot pred letom dni  nedorečen,  s številnimi očitki opozicije in dvomi o regularnosti glasovanja. Kljub izvedenim volitvam se bodo napetosti in politični konflikti v srbski družbi v prihodnjem obdobju nadaljevali in poglabljali.

Podatki o stroških med enomesečno volilno kampanjo nekaterih strank, že sami po sebi dobro ponazarjajo neenakosti na srbskem političnem prizorišču pred parlamentarnimi in lokalnimi volitvami 17. 12. 2023. Vladajoča SNS je v kampanjo investirala 4,5 milijona evrov. Glavna opozicijska koalicija ‘Srbija proti nasilju’ 82.000 evrov ali približno 54-krat manj od SNS. A omenjeni izdatki SNS so le vrh ledene gore vseh materialnih, medijskih in drugih propagandnih sredstev, ki jih oblast angažira v kampanji. To so ekskluzivni nastopi na nacionalni TV (z izjemo predvolilnih debat), razne oblike »uradne kampanje« (npr. slavnostno odprtje novih avtocestnih odsekov ali tovarn s tujimi investicijami itd.), pa tudi množično »metanje denarja iz helikopterjev« (tj. razdeljevanje enkratnih pomoči) različnim kategorijam prebivalstva (upokojenci, matere samohranilke, študenti ipd.), ki so v zadnjih šestih mesecih ocenjeni na skupno okoli pol milijarde evrov. Dominantno vlogo v kampanji je v celoti odigral sam predsednik Aleksandar Vučić z osredotočeno agresivno propagando za prepričevanje neopredeljenih, vključno z vsakodnevnimi – včasih večkrat na dan – večurnimi nastopi na nacionalnih televizijskih programih.

Srbska napredna stranka (SNS), ki jo je do pred kratkim vodil srbski predsednik Aleksander Vučić, je na nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitvah dobila več kot 125 poslanskih sedežev – s tem si je zagotovila parlamentarno večino

Vse te okoliščine najbolj spominjajo na volitve v avtoritarnih režimih tretjega sveta, vključno z različnimi oblikami volilnih nepravilnosti (od pritiskov na zaposlene v javnih zavodih, da volijo za vladajočo stranko, prek izsiljevanja socialno odvisnih kategorij do neposrednega plačevanja glasov, ponarejanja volitivnih zapisov itd.). Gre za zadnji škandal organiziranega prijavljanja fiktivnih prebivališč za tisoče “novih” Beograjčanov, da bi okrepili volilno sposobnost stranke na oblasti.

Vladajoča SNS je potrdila svoj dominantni položaj

Vladajoča SNS je na decembrskih parlamentarnih volitvah uspela prepričljivo zmagati (okoli 47 % glasov). SNS je sama dobila absolutno večino v Državnem zboru RS (SNS bo imela več kot polovico – 130 – od 250 sedežev v državnem zboru).

Kljub omenjenim zapletenim okoliščinam je zavezništvo civilnih, proevropskih in zelenih strank ‘Srbija proti nasilju’ osvojilo 23 % in 65 poslanskih sedežev. Čeprav pričakovani (in napovedani) maksimum te koalicije okoli ali nad 25% ni bil dosežen, je to še vedno najboljši rezultat opozicijske skupine, odkar sta Aleksandar Vučić in Ivica Dačić pred desetletjem (2012) prišla na oblast in torej dobra osnova za nadaljnji politični boj.

Največji posamični poraženec teh volitev je stranka SPS Ivice Dačića. Podpora se je na teh volitvah z 12 odstotkov iz leta 2022 znižala na 7 odstotkov, kar je najslabši rezultat te stranke v času desetletne vladajoče naveze Vučić-Dačić. Največ volivcev SPS je očitno prevzelo Vučićevo SNS, kar je razlog za porast SNS v primerjavi s prejšnjimi volitvami (ko so dobili 44 %).

Lista NADA, ki jo vodi naslednik stranke (DSS) nekdanjega premiera Vojislava Koštunice, desno usmerjen politik Miloš Jovanović, je dobila 4,8 % glasov.

Največje presenečenje volitev, poleg neuspeha SPS, je bil uspeh populistične liste dr. Branimirja Nestorovića “Mi – glas ljudstva”

Največje presenečenje volitev, poleg neuspeha SPS, je bil uspeh populistične liste dr. Branimirja Nestorovića “Mi – glas ljudstva”, ki je nastala tik pred razpisom volitev, pred nekaj meseci. Nestorović, nekdanji pulmolog, je medijska osebnost, poznana po svojih kontroverznih izjavah na temo učinkovitosti cepiv in raznih “teorijah zarote”. Njegov rezultat (približno 5 % glasov) je vplival na to, da več desničarskih list (Zavetniki-Dveri, Narodna stranka itd.) ni doseglo cenzusa 3 % glasov. Iz tega razloga se bodo v srbski parlament uvrstili predstavniki le petih volilnih list skupaj s strankami narodnih manjšin (ki imajo precej nižji cenzus). Čeprav številni opazovalci nenaden nastanek in vzpon Nestorovićeve liste pripisujejo temu, da ima podporo oblasti, je v praksi treba videti, ali se bo Nestorović pridružil vladajoči skupini, kar se tudi pričakuje. Ti bi bilo še posebej pomembno za sestavo večine v Skupščini mesta Beograd.

Bitka za Beograd se nadaljuje

Za Beograd je bil pričakovan precej tesnejši izid oblasti in opozicije – kar se je tudi zgodilo – a brez pričakovanega preobrata, torej zmage opozicije v tekmi za mesto župana in večino v mestni skupščini. Tako kot na volitvah 2022 rezultati glasovanja tudi tokrat niso dali jasnega zmagovalca.

Po ocenah je Vučićeva SNS na ravni mesta Beograd dobila 39,3 % glasov, “Srbija proti nasilju” 34,3 %, lista NADA 6 %, Lista dr. Nestorovića 5,4 % in Dačićeva SPS 4,8 %. Razmerje mandatov v mestni skupščini (skupaj 110) med oblastjo in opozicijo je trenutno 54 proti 50, vlogo prelomne točke na tehtnici pa bi lahko odigrala trenutno nedoločena lista dr. Nestorovića s 6 mandatov.

Volilni dan v Beogradu je še bolj nazorno kot v bolj oddaljenih krajih ponazoril vse oblike volilnih manipulacij, ki jih režim izvaja, da bi dosegel čim ugodnejši rezultat. Po izjavi ugledne srbske organizacije za spremljanje volitev CRTA, ‘zaradi obsega in vrste volilnih zlorab v Beogradu sklepamo, da rezultati beograjskih volitev ne odražajo svobodno izražene volje volivcev, ki tam živijo. Na devetih odstotkih volišč za beograjske volitve so bile zabeležene nepravilnosti, ki neposredno ogrožajo volilne rezultate na teh voliščih.’ CRTA je še poudarila: ‘Izidi beograjskih volitev bodo ostali sporni v primeru, da ne bo odločnega odziva institucij v smeri identifikacije konkretnih oseb in mehanizmov, preko katerih so bila izvedena koruptivna dejanja z namenom preoblikovanja volilne volje državljanov.’

Opozicijska koalicija ‘Srbija proti nasilju’ je ob koncu volilne noči, celoten volilni proces označila za nelegitimen in poudarila, da ne bodo priznali izidov volitev v Beogradu. Opažen je bil predvsem množičen prihod volivcev iz BiH (Srbi iz Republike Srbske) na volilni dan. Od sredine letošnjega leta naj bi okoli 40.000 novih volivcev fiktivno prijavilo svoje prebivališče in se vpisalo v volilne sezname v Beogradu. Opozicijski volivci so bili povabljeni na proteste, dva nosilca liste Srbija proti nasilju (Marinika Tepić in Miroslav Aleksić) pa sta gladovno stavkala z zahtevo, da se beograjske volitve v celoti razveljavijo ali ponovijo. Predsednik Vućić je še isti večer zavrnil zahteve opozicije, a opozoril, da bi lahko volitve v Beogradu še enkrat ponovili, če ne bo dosežena jasna vladajoča večina v mestni skupščini.

Zaključek: Srbija med protesti in (še enimi) volitvami?

            V prihodnjih dneh bo glavna točka političnega spopada vprašanje volitev v Beogradu, okoli katerega se bodo nadaljevale napetosti. Čeprav so volitve potrdile, da Aleksandru Vučiću še vedno uspeva prevladovati na političnem prizorišču in da je njegov vladajoči položaj večinoma neomajen, so hkrati potrdile realnost Srbije, kot razdeljene družbe, pa tudi vedno globlje difuzno nezadovoljstvo med prebivalstvom (predvsem zaradi gospodarske situacije ter zaradi pojave različnih vrst neenakosti med državljani). Glede na to, da bodo junija 2024 organizirane redne lokalne volitve za približno polovico občin v Srbiji, se bo tovrstna permanentna “volilna kampanja”, v kateri je Srbija že dalj časa, podaljšala tudi v naslednje leto.


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja