BLAGOSLOV ALI PREKLETSTVO?
Potem ko srbski opoziciji junija letos na beograjskih in lokalnih volitvah vsaj delno ni uspelo zamajati oblasti SNS in predsednika RS Aleksandra Vučića (del opozicije je volitve bojkotiral, kar je samodejno prispevalo k volilnemu uspehu), vladajoče stranke, medtem ko je tisti del opozicije, ki je nastopil na volitvah – ne glede na neugodne volilne razmere – tako rekoč potrdil legitimnost zmagovalca iz koalicije SNS/SPS) stara-nova tema pod kodnim imenom Rio Tinto se je vrnila na vrh politične agende in družbenopolitičnih sporov v Srbiji, torej vprašanje odnosa do izkoriščanja velikih nahajališč litija.
S politiko boja proti podnebnim spremembam v Evropi in svetu ter nenehno rastjo proizvodnje litijevih baterij (za električne avtomobile, telefone itd.) je postalo vprašanje izkoriščanja redkih kovin, kot je litij, svetovno aktualna – pomembna tema. Aprila 2024 je EU sprejela ‘Akt o kritičnih redkih surovinah’, v katerem je napovedala različne spodbujevalne ukrepe za zagotovitev ustrezne ravni izkoriščanja in oskrbe z redkimi surovinami, ki bodo vključevale tudi partnerske države.
Septembra 2023 so predstavniki Evropske komisije in srbske vlade podpisali ‘pismo o nameri’ z namenom krepitve sodelovanja na področjih industrijskih vrednostnih verig kritičnih surovin in električnih avtomobilov (pa tudi v industriji keramike, stekla, maziva…). Vlada RS in Evropska komisija sta julija 2024 sklenili zelo odmeven Memorandum o soglasju o strateškem partnerstvu na področju surovin. Partnerstvo je podprla tudi nemška vlada, katere kancler Oskar Schulz se je udeležil podpisa v Beogradu. Glavna konkretna razširitev te ureditve je projekt izkoriščanja litija v okviru kontroverznega projekta Jadar.
Litij v Srbiji
Zgodba o nahajališčih litija v Srbiji se je začela leta 2004, ko so v dolini Jadra, v bližini Loznice v zahodni Srbiji, odkrili nov mineral z imenom jadarit, ki je sprva postal mednarodno znan zaradi nenavadnih, čeprav naključnih (kemijskih) podobnosti z izmišljenim kriptonitom iz filma o Supermanu. Resnični pomen jadarita pa je v tem, da vsebuje litij in bor, dva elementa s široko uporabo, tudi v proizvodnji vse bolj priljubljenih litijevih baterij. Zaradi visoke koncentracije litija in bora na tono izkopane rude se dolina reke Jadar uvršča med najpomembnejša nahajališča litija na svetu. Vse od odkritja jadarita, s katerim je povezana britansko-avstralska rudarska družba Rio Tinto, se napoveduje možnost izkoriščanja litija. Po zadnjih podatkih ima Srbija približno 1,5 % trenutno znanih zalog te lahke kovine, ter s tem zaseda 11. mesto na svetu in tretje mesto v Evropi (za Nemčijo in Češko). Litij so različni predstavniki vlade, vključno s predsednikom Aleksandrom Vučićem, razglasili za potencialno zlato ali nafto 21. stoletja.
Družba Rio Tinto, ki se doslej ni ukvarjala z izkoriščanjem litijeve rude, je napovedala, da bo naložba v Srbiji vredna približno 2,5 milijarde dolarjev, in bo vključevala izkoriščanje in predelavo rude (znotraj podzemnega rudnika in predelovalni obrat). Gre za izjemno močno podjetje, ki deluje v 35 državah na različnih celinah. Njihovi prihodki so ocenjeni na 10 milijard dolarjev na leto. Po navedbah družbe bi šlo za eno največjih greenfield naložb za izkoriščanje litija na svetu. V ta namen je Rio Tinto na podlagi soglasja srbske vlade v zadnjem desetletju izvedel obsežen program raziskovanja in odkupa zemlje od kmetov na območju Jadra. Leta 2017 je bil med srbsko vlado in podjetjem Rio Tinto podpisan »memorandum o razumevanju« za izvedbo projekta Jadar. Projekt naj bi se začel leta 2023, proizvodnja litija pa leta 2027. Projekt Jadar bi v predvideni življenjski dobi rudnika kar je 40 let proizvedel 2,3 milijona ton litijevega karbonata, s čimer bi se to podjetje uvrstilo med deset največjih proizvajalcev tega proizvoda na svetu.
Nasprotni narativi in odpor do projekta Jadar
Projekt Jadar je že od same objave naletel na velik odpor lokalnih prebivalcev, okoljevarstvenih gibanj, posameznih strokovnjakov in širše javnosti v Srbiji, kar je vodilo v velike proteste v letih 2021 in 2022. Argumenti proti projektu so nevarnost onesnaženja podzemne in rečne vode, negativen vpliv izkoriščanja strupenih rud in različnih kislin na zdravje prebivalstva, degradacija tal in uničenje potenciala pridelave hrane na tem kmetijskem območju. Na območju bodočega rudnika litija živi okoli 20.000 ljudi, čeprav vpliv podzemnega rudarjenja na njihovo vsakdanje življenje in dejavnosti (kmetijstvo) v večini primerov morda ni neposreden. Poleg tega nekateri ekonomisti, ki kritizirajo celoten projekt, poudarjajo, da žrtvovanje narave in kmetijstva za Srbijo ni vredno tveganja, saj bi državni proračun glede na trenutne cene litija prejel le skromnih 31 milijonov evrov na leto od rudarske rente. Tradicionalno slab sloves podjetij Rio Tinto pri ravnanju z okoljem je dobro znan. Kot tudi to kakšno je življenjsko razmerje lokalnega prebivalstva na območjih izkoriščanja rudnin (Madagaskar, Južna Avstralija, Papua Nova Gvineja, Indonezija, Kamerun, Namibija itd.)…
Protesti proti projektu Jadar so se začeli septembra 2021, takoj pa jih je sprožilo sprejetje novel zakona o referendumu in zakona o razlastitvi, ki sta bili interpretirani kot uvod v izvedbo projekta. Proteste so organizirale različne okoljevarstvene organizacije, med katerimi sta bili najbolj agilni „Ekološka vstaja“ Aleksandra Jovanovića Ćute (ki je bil pozneje član koalicije „Srbija proti nasilju“ na parlamentarnih volitvah) in „Začni-spremeni“ mladi aktivist in pravnik Sava Manojlović ter lokalna organizacija Ne damo Jadar in drugi. Protesti so v nekaj mesecih postajali vedno bolj množični in deloma nasilni, kar je vključevalo blokade cest (skozi Beograd itd.) in železnic. Decembra 2021 se je predsednik Aleksandar Vučić odločil za umik spornih zakonov, hkrati pa je občina Loznica razveljavila prostorski načrt, ki je v okviru projekta Jadar vključeval gradnjo rudnika litija. Vučić pa je večkrat poudaril, da je bila ustavitev projekta Jadar ‘napaka’ in ‘neumnost’, ki jo je storil pod pritiskom. Vlada Srbije je januarja 2022 uradno ustavila projekt Jadar in preklicala vse dokumente, sklenjene s podjetjem Rio Tinto. Poleg tega je gibanje Začni spremeni zbralo tudi preko 30.000 podpisov v okviru t.i. civilne iniciative z namenom sprejetja zakona o trajni prepovedi izkoriščanja litija. A te pobude državni zbor ni upošteval (zahteva s podpisi naj bi “izginila”).
Podjetje Rio Tinto (torej lokalno podjetje Rio Sava) je tudi po formalni prekinitvi sodelovanja z Vlado RS nadaljevalo z raziskavami, odkupom zemljišč od krajanov in pripravo potrebnih planskih dokumentov. kot je npr. ocena vplivov izkoriščanja litija na okolje. Obenem naj bi družba Rio Tinto napovedala možnost sprožitve arbitraže proti Srbiji z zahtevo za odškodnino za naložbe in izgubljeni dobiček. Do arbitraže pa še ni prišlo.
Nove okoliščine julija 2024
Izkazalo se je, da dejavnosti podjetja Rio Tinto niso bile zaman. Po koncu junijskih volitev so srbske oblasti v le nekaj dneh v pravnem “blitzkriegu” postavile na glavo pravno stanje, ki ga je povzročila predhodna blokada projekta Jadar iz leta 2022. V prvem koraku je Ustavno sodišče RS 11. julija 2024 razveljavilo uredbo Vlade RS iz leta 2022, s katero je bil projekt ustavljen (Uredba o posebnem prostorskem načrtu za uresničitev oz. projekt izkoriščanja in predelave jadarita Jadar je bil razveljavljen). Potem pa je le nekaj dni kasneje Vlada RS sprejela novo uredbo, s katero je vse povrnila na stanje pred protesti 2021 in 2022, torej omogočila nadaljevanje projekta Jadar.
Kot tretji korak je, kot smo že navedli, sredi julija 2024 Beograd obiskal nemški kancler Scholz, ki je po eni strani podprl sklenitev memoranduma o sodelovanju na področju strateških surovin med vlado Srbije in Evropsko komisijo, na drugi strani pa izvajanje projekta Jadar. Tako srbska vlada kot predstavnik Evropske komisije sta napovedala, da bo ta rudarski projekt predstavljal pomembno spodbudo srbskemu gospodarstvu. Navedeno je bilo, da bo črpanje litija iz projekta Jadar znašalo približno 58.000 ton na leto in bo omogočilo oskrbo 17 % potreb evropske avtomobilske industrije (kar je enako potrebam 1,1 milijona električnih avtomobilov). Evropski komisar za vprašanje surovin Ševčovič je ocenil, da bo izvedba projekta Jadar spodbudila neposredno ali posredno ustvarjanje 21.000 delovnih mest v Srbiji. Srbske oblasti so ob tem obljubile, da si bodo v sodelovanju z EU in Nemčijo prizadevale za strog nadzor okoljskih standardov. Poudarjajo, da bo odprtje rudnika litija pomenilo skok v prihodnost. Predsednik Aleksandar Vučić je napovedal, da Beograd ne bo dovolil izvoza več kot 12-13 odstotkov litijevih surovin (ostalo bi zapustilo državo predelano v obliki katod, baterij ali vgrajeno v električne avtomobile). Predstavniki srbske Valde so sporočili, da bi rudarjenje litija lahko povečalo srbski BDP za tri odstotke, če bi temu prišteli še proizvodno verigo tovarn baterij, pa bi bila rast osemodstotna, pri tovarnah električnih avtomobilov pa bi lahko BDP poskočil za 15 odstotkov BDP.
Podjetje Rio Tinto je objavilo Delovni osnutek študije presoje vplivov na okolje, v katerem je poskušalo pokazati, da bo vpliv rudnika litija na okolje omejen ter da bodo največja tveganja, povezana z morebitnim onesnaženjem podtalnice oz. porečje (Jadra-Drine-Save in td) onemogočena.
Ocena prihodnjih dogodkov: novi politični krizi naproti?
Napoved izkoriščanja litija je v srbski javnosti močno nepriljubljena. Glede na javnomnenjsko raziskavo načrt Jadar podpira le četrtina vprašanih (25,6 %), proti načrtu pa je več kot polovica vprašanih (55,5 %). Čeprav je pričakovati, da se bo pod vplivom državne medijske propagande prva omenjena številka povečala, bo odpor okoljskih aktivistov in domačinov do projekta oster in bo imel široko podporo opozicije in velikega dela javnosti. Pričakovati je, da bodo okoljska vprašanja v prihodnjem obdobju prioriteta na srbskem političnem nebu, saj so druga vprašanja s koncem decembrsko-junijskih volitev začasno utihnila (kar velja tudi za pogajanja med Beogradom in Prištino). Srbska opozicija je po volilnem razočaranju dobila priložnost, da se ‘vrne’ na oder. Aleksandru Vučiću očitajo „razprodajo virov in zemlje“, da bi obstal na oblasti, pa tudi, da oblast v tekmi za dobiček ni ne tehnično ne učinkovito sposobna obvladovati multinacionalke, ne obvladovati negativnih okoljskih posledic gradnje rudnikov litija.
Spor o izkoriščanju litija zaradi prepleta čustvenih in interesnih elementov nekoliko spominja na nekdanji veliki ‘»’spopad volj’, ki se je nanašal na Vučićevo prizadevanje, da realizira projekt ‘Beograd na vodi’ (2016 in pozneje). Spopad z javnim mnenjem in političnimi aktivisti je nato v bistvu dobil srbski predsednik Vučić (o čemer priča blok strnjenih stolpnic ob savskem bregu), ki je vzpostavil trend samovolje in avtoritarnosti, ki se je v naslednjih letih le nadaljeval in krepil.
Aleksandar Vučić je ob podpori EU in Nemčije trenutno okrepil svoj mednarodni položaj, a to ne velja nujno tudi za notranjo politično dogajanje. Obisk Nemčije na visoki ravni je bil glede na ostre kritike nemškega odnosa do Srbije, ki so v zadnjih mesecih prihajale iz Beograda bilo veliko presenečenje. Vendar sta v primeru litija obe strani pokazali skrajni pragmatizem. Beograd, okrašen z zastavama SRN in EU, je znova pokazal svojo spretnost v hitrih političnih obratih in sposobnost zunanjepolitične +igre na več stolov’ (med EU, Rusijo, ZDA, Kitajsko itd.) Zdi se, da sta projekt “Jadar” in napoved novih sredstev iz EU v zvezi z ’Načrtom rasti za Zahodni Balkan’ obnovila mlačen proevropski entuziazem srbskih oblasti, ki napovedujejo dokončanje notranjih reform za EU ter članstvo do leta 2027. Gre pa predvsem za nadaljevanje običajnega zunanjepolitičnega ‘žongliranja’, katerega središče je prizadevanje za podaljšanje obstanka na oblasti.
Ko gre za notranje razmere, je predsednik Vučić pozval k strokovnemu in družbenemu ‘dialogu’ glede vprašanja izkoriščanja litija in obljubil, da se bo osebno ukvarjal z vprašanjem spoštovanja okoljskih standardov. To se zdi poceni populizem v razmerah, ko je projekt Jadar že dobil politično in formalno spodbudo. Konflikti okoli projekta Jadar verjetno ne bodo samo medijski in verbalni. Zelo enostavno bi se lahko razvile v kakšne bolj fizično aktivne oblike boja, torej nasilja, kot ga poznamo iz prejšnjih obdobij, kot so blokade cest ali morda proizvodnih obratov, kar bi po drugi strani lahko vodilo v bolj energično posredovanje organov pregona. A ob upoštevanju politične konsolidacije režima po dveh krogih volitev konec leta 2023 in tekom leta 2024 (parlamentarnih in lokalnih) je malo verjetno, da bodo protesti tokrat bistveno vplivali na obnašanje oblasti. Predsednik Srbije Aleksandar Vučić ima dovolj izkušenj z obvladovanjem tovrstnih protestov in konfliktov ter sredstev (propaganda, finance, ministrstva itd.), s katerimi lahko omeji proteste.
Analiza Foruma za evropski Balkan