»Pri nas velja pravilo, da se moramo paziti ameriškega letalstva, ruske okupacije in bosanske uprave. Zaradi tega tretjega razloga, zaradi bosanske administracije, potrebujemo pomoč in recepte iz EU,« je v pogovoru za FEB dejal Edhem Bičakčić, politik iz BiH in predsednik Zbora Islamske skupnosti v tej državi. Ker je naš sogovornik odličen strokovnjak za energetiko, smo se v pogovoru dotaknili tudi energetske situacije v tej državi, kjer se tranzicija tega sektorja šele razvija.«
Kako vidite odnose med tremi glavnimi verskimi skupnostmi v Bosni in Hercegovini?
Sodelovanje abrahamskih verskih skupnosti v Bosni in Hercegovini je dobro in se institucionalno kaže skozi delovanje medverskega sveta, ki deluje na državni ravni Bosne in Hercegovine. Vse situacije, v katerih so kršene katere koli verske pravice, se rešujejo na samem koncilu. Kar je nujno, je to,
da se na nižjih ravneh med medžlisi, župnijami in judovskimi občinami to manifestira na terenu v najboljši podobi verske dejavnosti in strpnosti.
Bosna in Hercegovina je večetnična država, vedno je bila in vedno bo, a ko se vozimo po cestah Bosne in Hercegovine, prepogosto opazimo jasne znake nestrpnosti, na primer prečrtane napise v latinici ali cirilici, odvisno v katerem delu države smo. Kakšen je po vašem recept, da ta družba postane in ostane multietnična in multikulturna v smislu, da teh znakov nestrpnosti ne vidimo več?
Bosna in Hercegovina je več-verska in večkulturna družba, enakopravno se uporabljata tako cirilica kot latinica. Poškodba prometne signalizacije je prekršek in kaznivo dejanje in verjamem, da bomo prišli do situacije, ko bo pravna država takšne pojave sankcionirala, vsekakor pa je takšnih pojavov
vse manj.
Zakon o restituciji je eden od pogojev za vstop BiH v EU, za vas je to bila pomembna tema, ko ste prevzeli vodenje Sabora Islamske skupnosti, kaj se zdaj dogaja s tem?
Le Bosna in Hercegovina ni sprejela zakona o vračilu, danes pa občine upravljajo s premoženjem, ki ni njihovo. To področje mora biti ena od prioritet BiH. Mednarodna skupnost, ki jo predstavlja urad OHR, še ni podprla sprejetja tovrstne zakonodaje. Sabor Islamske skupnosti se močno zavzema za sprejem tega zakona in o njem so se dogovorili tudi na Medverskem svetu.
Kaj se dogaja s pogodbo med Islamsko skupnostjo in državo Bosno in Hercegovino? Katoliška in pravoslavna cerkev sta podpisali pogodbo z državo, v čem je problem, da pogodba med Islamsko skupnostjo in BiH še ni zaključena?
Bosna in Hercegovina ima podpisano pogodbo z Vatikanom, gre za meddržavno pogodbo, ki se nanaša na Katoliško cerkev. Podpisana je bila tudi pogodba s Srbsko pravoslavno cerkvijo, ki se nanaša na pravoslavno cerkev v Bosni in Hercegovini. Potrebno pa je še podpisati pogodbo z Islamsko skupnostjo v Bosni in Hercegovini, to pa je notranjepolitično vprašanje, ki ga legitimni predstavniki srbskega in hrvaškega naroda politično zlorabljajo. Pogodbo je potrdil Svet ministrov v BiH, ni pa je še potrdilo Predsedstvo BiH. Sabor Islamske skupnosti je odprt za reševanje tega vprašanja, ki bo upoštevalo vse posebnosti verskih skupnosti.
Kako sodelujete z Bošnjaki iz regije?
Pri delu Sabora Islamske skupnosti sodelujejo predstavniki Bošnjakov iz Srbije, Hrvaške, Slovenije ter Evrope, Amerike in Avstralije. Sodelovanje je uspešno. Na politični ravni v Bosni in Hercegovini deluje tudi Urad za koordinacijo bošnjaških institucij, ki ga vodi Svet Kongresa bošnjaških intelektualcev. Vključeni so predstavniki Bošnjakov iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Kosova, Črne gore, Makedonije in Amerike.
Kako na Dodikove provokacije gledajo v Sarajevu?
Osebno verjamem, da je prihodnost Bosne in Hercegovine v dialogu med izvoljenimi predstavniki treh narodov. Predvsem v Sarajevu se posveča preveč pozornosti očitnim nacionalističnim provokacijam Milorada Dodika. To močno ovira hitrejši razvoj Bosne in Hercegovine, v tem pa entiteta Republika Srbska zaostaja, kar je vidno s prostim očesom, ko se premikate po ozemlju Bosne in Hercegovine.
Kako vidite vlogo pravoslavne cerkve pri podpiranju Dodikove politike?
Srbska pravoslavna cerkev je generator in nosilec velikosrbske ideje ter še naprej promovira politiko, ki jo uteleša Vsesrbski sabor. Močno podpiramo vstop Srbije v Evropsko unijo in verjamemo, da bo to ublažilo negativen vpliv srbske politike na Bosno in Hercegovino. S pravoslavno cerkvijo ni težav, vendar nekateri ‘svetosavski’ elementi, ki so navzoči v srbski pravoslavni cerkvi, tega procesa ne morejo voditi naprej.
Kako blizu je BiH vstopu v EU in koliko je poudarka na urejanju družbe – od znotraj, z odgovornimi aktivnostmi za gradnjo boljše družbe? Je družba BiH zrela za takšno vrsto odgovornosti? Zanesti se na lastne moči?
Osebno menim, da je Bosna in Hercegovina blizu vstopa v EU, kjer smo bili na začetku prejšnjega stoletja. Potrebujemo tesnejši objem EU. Pri nas velja pravilo, da se moramo paziti ameriškega letalstva, ruske okupacije in bosanske uprave. Zaradi tega tretjega razloga, namreč bosanske
administracije, potrebujemo pomoč in recepte EU.
Ste velik poznavalec energetike, zato še nekaj vprašanj na to temo. Sončne elektrarne in vetrne elektrarne so velik magnet za tuje investitorje v Bosni in Hercegovini, kako vi s svojimi izkušnjami gledate na to naložbeno priložnost?
Bosna in Hercegovina ima znatne neizkoriščene zmogljivosti obnovljive energije kot so voda, veter in sonce. Priložnosti za naložbe v sončne elektrarne in vetrne elektrarne so precejšnje, saj so te naložbe lahko zelo privlačne zaradi podnebnih razmer (visoka osončenost in hitrost vetra), pa tudi potrebe po prehodu na obnovljive vire (podnebne spremembe, varstvo okolja in gospodarske donosnosti zaradi različnih spodbud). Vse to predstavlja ugodno okolje za vlaganja v sončne elektrarne in vetrne elektrarne, zato je očiten pozitiven trend rasti izgradnje teh obnovljivih virov. Pospešeno se gradijo
nove vetrne elektrarne in sončne elektrarne.
Zelena energija je vsekakor zaželena, kaj pa logistika, zmogljivosti distribucijskih omrežij?
Določen impulz vlaganju v te objekte je dalo občutno povišanje cen energentov v zadnjih 3 letih, vsekakor pa je treba pri odločitvah o investiranju upoštevati tveganja zaradi sprememb cen energentov. Zasebne pobude pri izgradnji obnovljivih virov so dobile velik zagon, tako da pričakujem v naslednjih 3-4 letih nove sončne elektrarne z preko 1500 MW in nove vetrne elektrarne z 700 MW, kar bo dalo pričakovano proizvodnjo 4TWh. To predstavlja skoraj četrtino trenutne celotne proizvodnje oziroma več kot tretjino trenutne potrošnje. Največja težava te nove obnovljive
energije bo izravnava, pa tudi zmogljivost prenosnih in distribucijskih omrežij za sprejem te energije. Manjka usklajen razvoj prenosnega in distribucijskega omrežja za priključitev novih objektov in nekaterih visokonapetostnih povezovalnih daljnovodov.
Kdo so glavni investitorji, iz katerih držav prihajajo?
Največji vlagatelji v energetiko so kitajska podjetja, sledita avstrijska Kelag in Winer energy, turški vlagatelji, kot tudi določeni EU skladi iz Belgije. Katar se pojavlja pri financiranju objektov. Od domačih podjetij so to: FEAL Široki Brijeg, Tibra Pacifik, HIFA Oil.
Moje razočaranje so javna elektro podjetja (podjetja na področju trgovanja z električno energijo), ki v zadnjih 30 letih niso zgradila skoraj nič iz proizvodnih zmogljivosti. Vodstev javnih podjetij ne odvezujem odgovornosti, vendar menim, da največjo odgovornost za to nosijo vlade, ki so zavirale razvoj energetike, predvsem v javnih podjetjih. Svetla točka so zasebne pobude, vendar morate vedeti, da bo njihova cena energije tržna. Izkoriščenost vseh potencialov je nizka, tako da sta veter in sonce izkoriščena cca 10 %, male hidroelektrarne 15 % in velike hidroelektrarne 40 %. Prostora je dovolj, spodbudna pa je eksponentna rast vetrno-sončnega sektorja, to pa je tudi priložnost za pomembnejši nastop EU skladov in spodbud za Bosno in Hercegovino. Regije, kot so Hercegovina, Livanjsko področje kot tudi severovzhod države, ponujajo velik potencial za razcvet in izkoriščanje vetrne energije.
Vetra in sonca je torej dovolj, kaj manjka?
Bosna in Hercegovina ima visoko osončenost, zlasti na območju Hercegovine. Vse to ponuja možnost izgradnje velikega števila objektov obnovljivih virov energije. Po drugi strani pa je vprašanje, koliko novih proizvodnih zmogljivosti potrebujemo. Vetrnega in sončnega potenciala je torej dovolj, potrebna je nova prenosna in distribucijska infrastruktura, obenem razmisliti kako shraniti to energijo.
To je lepši del zgodbe, kaj pa termoelektrarne?
Najtežja naloga, ki jo mora Bosna in Hercegovina rešiti v tranziciji, je zaustavitev termoelektrarn in znižanje emisij CO2 na 0 % do leta 2050. Energetski prehod ni samo vprašanje, povezano z obrati za proizvodnjo fosilnih goriv, ampak tudi z uporabo fosilnih goriv, na primer v sektorjih prometa, ogrevanja in hlajenja. Delež električne energije v skupni bilanci energetskih potreb naj bi se do leta 2050 podvojil. Poseči bo treba po alternativnih zmogljivostih, reverzibilnih (obnovljivih) in akumulacijskih hidroelektrarnah ali zelenem vodiku ali drugih kapacitetah za shranjevanje električne energije. Žal za to nimamo niti pripravljenega načrta, kaj šele strategije.
Medtem ko EU ima polna usta zelene tranzicije, se BiH vsako zimo duši v dimu iz individualnih kurilnih naprav, termoelektrarn in drugih virov onesnaževanja. Jasno je, da ima Bosna in Hercegovina večje težave kot je zeleni prehod, a vseeno, kdaj bo po vašem mnenju prišel čas za resno delo na transformaciji energetskih virov v smeri, ki bi vsaj spominjala na koncept zelenega prehoda? Ali kaj kaže, da bo EU imela več razumevanja in podprla ta prehod?
Dolgo smo poslušali razne neizpolnjene obljube iz EU od začetka vojne v Bosni in Hercegovini, zdaj pa je čas, da gremo skupaj interaktivno naprej. Odprti smo za vse produktivne oblike sodelovanja. Menim, da mora Bosna in Hercegovina v času energetske tranzicije ohraniti energetsko neodvisnost,
ohraniti zanesljivo in varno delovanje elektroenergetskega sistema, izvesti pravičen prehod premogovnih regij ter zagotoviti strokovno osebje vseh profilov in potrebna sredstva za investicije. Bosna in Hercegovina je država v razvoju in finančno ni sposobna samostojno izvesti energetskega prehoda.
Brez podpore mednarodnih finančnih institucij z nepovratnimi sredstvi in ugodnimi posojili ter prenosom znanja in izkušenj ne bo mogoče uspešno izpeljati pravičnega prehoda premogovnih regij.
Bosno torej šele čaka tranzicija energetskega sektorja?
Da, in to pomeni bolj pošteno obravnavo ranljivih kategorij, da bo imel proces energetske tranzicije čim manj negativnih posledic za gospodarstvo in družbo. EU je izrazila pripravljenost, da finančno in tehnično podpre politiko razogljičenja Zahodnega Balkana, torej Bosne in Hercegovine, preko
»Zelenega načrta Evropske unije za Zahodni Balkan«, ki so ga podprli predstavniki Zahodnega Balkana leta 2020 z izjavo iz Sofije. Lani je EU sprejela šest milijard evrov vreden »Načrt rasti za Zahodni Balkan«, ki temelji na načelu, kdor sprejme reforme, dobi denar. Ta podpora je ključnega
pomena za uspešno tranzicijo energetskega sektorja v BiH in lahko pomaga pri premagovanju izzivov pri izgradnji obnovljivih virov energije in izboljšanju energetske učinkovitosti.
Tudi Bosna in Hercegovina ima svoje obveznosti, kajne?
Res je, prevzela je določene obveznosti, in sicer čim prej mora vzpostaviti organiziran trg z elektriko in plinom, sistem trgovanja z emisijami in sistem garancij o izvoru energije iz obnovljivih virov, a tudi funkcionalno ločena energetska podjetja ter urediti področje kakovosti nafte in naftnih
derivatov.