Tveganje, da bi jih na evropski poti Ukrajina prehitela po desni v državah Zahodnega Balkana jemljejo zelo resni in ga ne vidijo zgolj kot grožnjo stabilnosti, temveč tudi varnosti v regiji.
Iz besed poznavalcev Zahodnega Balkana, ki smo jih na temo evropske prihodnosti regije slišali v minulem tednu, je zaznati bistveno manj optimizma kot ob začetku letošnjega leta. Ljudje, ki dobro poznajo utrip v svojih državah kandidatkah za članstvo v EU in so jim obenem dobro poznane konstelacije sil v bruseljskih uradih, zvenijo veliko bolj zadržano, kot bi si to želeli njihovi sogovorniki v Bruslju. V času velike negotovosti in kompleksnih geopolitičnih ugank je gotovo le to, da Marto Kos kot komisarko za širitev Evropske unije čaka izjemno naporno delo.
Nedavno smo obiskali razpravo o vlogi Nata pri zagotavljanju miru in varnosti na Zahodnem Balkanu. Nekdanji predsednik republike, ustanovitelj in direktor zavoda Prijatelji Zahodnega Balkana Borut Pahor je vodil razpravo, v kateri sta, poleg nekdanjega predsednika Severne Makedonije Steva Pendarovskega, sodelovala še nekdanja obrambna ministrica Črne gore Milica Pejanović Đurišić in Pëllumb Qazimi, upokojeni načelnikom generalštaba albanske vojske, ki je do lani deloval kot veleposlanik v Sloveniji.
Udeleženci iz treh balkanskih članic Nato zveze, ki še čakajo na članstvo v Evropski uniji, so delili svoje izkušnje z najmočnejšim zavezništvom na svetu in razpravljali o možnostih, da bi se jim pridružila še Bosna in Hercegovina. Strinjali so se z oceno Boruta Pahorja, da je politični in varnostni položaj v regiji danes manj stabilen, kot je bil pred nekaj leti. Kot glavne razloge za to poslabšanje je izpostavil splošno poslabšanje geopolitičnih razmer v Evropi in po svetu, počasen proces diplomatskega reševanja odprtih vprašanj v regiji, zelo upočasnjen postopek širitve Evropske unije ter nizko stopnjo zaupanja med državami v regiji.
Kot edini dejavnik stabilnosti, miru in varnosti v regiji udeleženci razprave vidijo članstvo treh balkanskih držav v Natu in prisotnost mirovnih sil pod okriljem Nata v okviru operacije Kfor na Kosovu, ob tem je pozval k širitvi zavezništva še na Kosovo in BiH.
Kljub močno zaostrenim geopolitičnim in varnostnim razmeram v Evropi je majhna verjetnost, da bo na Balkanu izbruhnil vojaški konflikt. So pa poudarili, da se je treba zavedati nevarnosti, ki izhajajo iz nacionalističnih politik, ruskih hibridnih dejavnosti in močno zakoreninjene ruske propagande. Stevo Pendarovski je opozoril, da članstvo v Natu državam zagotavlja varnost, toda za ohranjanje stabilnosti in demokracije države v regiji nujno potrebujejo članstvo v Evropski uniji, o možnosti za hitro širitev pa je bil Pendarovski izrazito pesimističen.
Milica Pejanović Đurišić je bolj optimistično videla možnosti za uspeh širitvene komisarke Marte Kos pri pospešeni evropski integraciji Balkana. Kar zadeva vpliv Rusije v regiji, je opozorila, da ta ni nikamor izginil, in poudarila pomen vzgoje za povečano odpornost družb. Upokojeni veleposlanik in nekdanji načelnik generalštaba albanske vojske Pëllumb Qazimi je dejal, da bi za varnost regije države morale ravnati odgovorneje in ne bi smele zanemarjati tveganj, ki jih za varnost regije predstavljata organizirani kriminal in korupcija.
Udeleženci razprave, ki jo je spremljala polna dvorana študentov, so med drugim opozorili na vmešavanje zunanjih akterjev in velikih sil v dogajanje v regiji, izpostavili ključne elemente oviranja držav Zahodnega Balkana na poti do evro-atlantskih integracij, med njimi so izpostavili organizirani kriminal, korupcijo, nezaupanje v evro-atlantske integracije ter poudarili vpliv nevojaških groženj, ki bi lahko ogrozile trenutno stabilno, a krhko stanje v regiji. Govorci so se dotaknili še tem kot so širjenje dezinformacij in propagande, pomen močnih institucij pri zagotavljanju varnosti, vpliv nacionalizma, radikalizacije in medetničnih napetosti na nadaljnje širjenje NATA in EU na Zahodnem Balkanu ter spremembe na področju bojevanja in zagotavljanja varnosti ter obrambe, ki jih je prinesla še trajajoča vojna v Ukrajini.
Kot dobre novice iz regije v zadnjem obdobju je Pahor ocenil že samo dejstvo, je nova komisarka za širitev postala Marta Kos, ki ji je regija blizu in dobro razume njene izziv, pozitivno je tudi to, da so splošno geopolitično situacijo v regiji in širše začeli razumevati veliko bolj resno kot nekoč, vsaj omenjen je bil datum, ko bi bilo mogoče zaključiti pogajanja za vstop prvih dveh izmed kandidatk z območja Balkana.
Kot negativne novice pa je izpostavil dejstva da je bila komisarka za širitev imenovana v prvi vrsti zaradi Ukrajine in šele potem zaradi širitve na Balkan, proces širitve bo, kljub drugačnim napovedim, ostal tehničen in ne bo političen, nikamor pa ni izginila bojazen, da bo Rusija še naprej skušala širiti svoj vpliv na Zahodnem Balkanu.
Pot Balkana v EU naj ne bo žrtev vojne v Ukrajini
Nedavno se je v Ljubljani mudil tudi Zef Mazi, prekaljeni albanski diplomat in nekoč vodilni pogajalec z EU, ki zdaj deluje tudi kot član strokovnega sveta Foruma za evropski Balkan. Z njim smo se pogovarjali o izzivih integracije balkanskih kandidatk v Evropsko unijo. Poudaril je, da čas, da si nalijemo čistega vina in da je danes, bolj kot kdaj prej skrajni čas, da odkrito spregovorimo o zapletih integracije Zahodnega Balkana v EU. »Zahodnemu Balkanu ni bila povedana resnica, niti se je ne govori dandanes. Resnico je mogoče najti, a se je zanjo treba potruditi. Že nekaj desetletij poslušamo veliko obljub. EU jih ni izpolnila in še vedno vidimo številne ovire. Zahodni Balkan je svetel primer ovir, ne glede na imenitno retoriko iz Bruslja ali prestolnic,« je kritičen Mazi.
Spomnil je na neprestana nihanja politike EU do Zahodnega Balkana. Od vrha v Solunu leta 2003 in tamkajšnjih obljub Unije se stališča in koraki EU niso dobro zbližali, dejansko so obstali, namerno ali ne, lahko le ugibamo. To odraža različna stališča držav članic, ki jasno govorijo o kohezijskem primanjkljaju. Očitno je, da v EU ni bilo in verjetno še vedno ni ne motivacije ne skladnosti glede integracije Zahodnega Balkana.
Opozoril je, da je vojna v Ukrajini odprla možnost bodisi pospešiti bodisi upočasniti integracijski proces Zahodnega Balkana, torej zmanjšati zanimanje EU za Balkan. »Ne vidim korakov, ki bi pomagali pospešiti proces. Opažam, da osredotočenost EU bledi in se upočasnjuje, ne glede na nedavno posredovane šibke znake prebujenja. Ursula von der Leyen in nekatere države članice so močno pritiskale za pospešitev vstopa Ukrajine v EU. To bi lahko bilo dobro. Dobro pa bi bilo, da bi se EU in komisija tudi v tem primeru dosledno držali pravil, tako kot sta se za vse države Zahodnega Balkana dosledno držali vseh pravil in postopkov, zapisanih v dokumentih EU. Povezovanje naše regije ne bi smelo biti talec in žrtev te vojne, kot se zdi, da je,« opozarja albanski diplomat.
Ne razume, zakaj je predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen kot eno glavnih prioritet nove komisije izpostavila širitev EU na Balkan, in se sprašuje, ali ni enako veljalo tudi za prejšnjo komisijo pod njeno taktirko. Tudi zato na začetek mandata nove komisije gleda s previdnim optimizmom. Želi si, da Bruselj entuziazma in trdega dela balkanskih držav za ta prednostni cilj ne bi zadušil z neukrepanjem, zavlačevanjem in odlaganjem. Marti Kos je Mazi zaželel veliko uspeha pri njenih zahtevnih nalogah. In poudaril, da ji ne bo lahko.
Ob tem je poudaril, da je Slovenija dosledna zagovornica integracije Zahodnega Balkana že od začetka tega procesa, kar v državah v regiji zelo cenijo. Nasprotno pa dopadljiva retorika iz številnih glavnih mest, tudi iz vodstva evropske komisije, ne odraža stanja v državah članicah, v katerih globoko razdeljena stališča in postavljajo številne ovire širitvi. Doslej je v EU pogrešal več motivacije in skladnosti glede integracije Zahodnega Balkana.
Opozoril je še na tveganja tako pogosto videnega pristopa ex cathedra v slogu »naredi to, naredi ono«. Tak pristop ne le, da ni všečen, kontraproduktiven je. »Zahodni Balkan je treba obravnavati spoštljivo in z dostojanstvom. Ljudje v naši regiji cenijo svojo starodavno zgodovino, kulturo, jezik, običaje in tradicijo in jih želijo ohraniti; v EU si želijo ohraniti svoje značilnosti, ne pa jih izgubiti!«
Po njegovem prepričanju EU ni storila tega, kar bi morala storiti v primeru Severne Makedonije. S tem je ustvarila neprijeten precedens. »Ne želim špekulirati, toda to, kar smo videli, se lahko ponovi ali se že ponavlja, nihče ne ve, še vedno pa imamo možnost dvomiti. Nova metodologija omogoča, da katera koli država članica, tudi z odobritvijo komisije, poda predlog za prekinitev pogajalskega procesa kandidatk ali celo zahteva ponovni začetek pogajanj o poglavju od začetka, če meni, da kandidatka ni dosegla napredka ali je celo nazadovala,« pravi Mazi. Pri vprašanju kredibilnosti EU v luči širitve na Balkan, je Mazi spomnil na direktivo EU, ki pravi, da se dvostranskih vprašanj ne smejo dati na mizo 27 držav članic. Prav neposredno ignoriranje te direktive pa je glavna zavora Makedoncem na evropski poti.
Glede povečevanja moči desnice v evropskem parlamentu je Mazi spomnil, da sprememba v sestavi evropskega parlamenta ni bila nepričakovana in je do neke mere tudi razumljiva, saj je Evropejcem dovolj starega sloga vladanja, retorike vedno istih strank in neukrepanja, zlorabe ali teženj po opustitvi tradicionalnih vrednot, kulture, družine in podobno. Želijo si sprememb in te se po Mazijevem mnenju že obetajo. Kako bodo te spremembe vplivale na integracijo Zahodnega Balkana, bo pokazal čas. »Sam ne bi želel nobenih sprememb v zvezi z integracijo Zahodnega Balkana. EU bo z nami močnejša, popolnejša, z močnejšim glasom in spoštovanjem v svetovnih zadevah,« je za konec pogovora poudaril Mazi.
Pripravil: Forum za evropski Balan