NI ALTERNATIVE ZA ČLANSTVO V EU
Evropska unija mora balkanskim državam poslati čim bolj jasno sporočilo o njihovi prihodnosti – poudarja izkušeni diplomat iz Albanije s stalnim naslovom na Dunaju – Zef Mazi, član strokovnega sveta Foruma za Evropski Balkan (FEB). Čeprav Balkan dobiva nejasne signale o evropski integraciji, Zefi meni, da je Evropska unija edina prihodnost za te države.
V diplomaciji in politiki ste že od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja. Kako ocenjujete trenutno politiko Evropske unije do Balkana?
Zdi se, da se Evropska unija sooča s številnimi izzivi. Želim si, da bi vam odgovoril preprosto in jedrnato, vendar je situacija veliko bolj zapletena. V današnji zapleteni situaciji je potrebno krmariti previdno. Politika EU do Balkana se že dolgo spreminja. Dvajset let po vrhu EU v Solunu, kjer je bilo rečeno, da Balkan sodi v EU, retorika in koraki EU niso usklajeni. Določene poteze v zvezi z Balkanom bi lahko naredili drugače, bolj povezano in hitreje. Zdi pa se, da EU ne sprejema ustreznih ukrepov, ki bi omogočali državam na Balkanu hitrejši vstop v EU. Slednja s tem tvega, da bo izgubila svojo privlačnost, saj Balkan od EU pričakuje veliko več.
Več let ste se ukvarjali s procesom vključevanja Albanije v EU. Bili ste tudi glavni pogajalec. Še verjamete v evropsko idejo in širitev Evropske unije?
Sem prepričan Evropejec, ki je polovico svojega življenja preživel v državah EU in tam še vedno živim. Beseda “alternativa” v mojem besednjaku ne obstaja. Nesporen primat EU je ne bi smel varovati pred njenimi napakami, niti ne bi smel ohranjati iluzij, na drugi strani. Na EU se še vedno gleda kot na lepilo. A dejansko je tako, da bo lahko nekaj pridobil Balkan, korist bo imela tudi EU, to je dvosmerna ulica. Z Balkanom bo EU cela, močnejša, Unija bo močnejša, države članice bodo močnejše; EU bo pomembnejša igralka v svetovni politiki.
Ali menite, da je morda potreben nov pristop, vsaj kar zadeva balkanske države?
Vsekakor. Gre za strateški pristop, ki ne sme biti kratkoročen in se nanaša na poslanstvo vstopa Balkana v EU. Balkanske države so ta proces začele že pred vsaj dvema desetletjema. Ne smejo biti razočarane. Znaki utrujenosti so vidni in jih je treba popraviti, stimulirati. Velika napaka bo, če se povezovanje Balkana ne bo pospešilo.
Kaj menite o pobudi Odprti Balkan? Je to možna rešitev, da se države Balkana med seboj povežejo in presežejo delitve in meje v regiji?
Pobude, ki podpirajo in pospešujejo proces, so lahko koristne. Zdi se mi, da je Odprti Balkan naredil nekaj napredka v več smereh, a če se tri od šestih balkanskih držav ne strinjajo med seboj o sami pobudi, je to dovolj in zadosten razlog, ki opraviči skepso in premislek. Za različna stališča bi morali obstajati nekateri logični argumenti. Treba jih je spoštovati. Medtem je dobrodošlo okrepljeno regionalno sodelovanje, predvsem na področju gospodarstva, infrastrukture, kmetijstva, izobraževanja, preko Investicijskega sklada za Zahodni Balkan, Balkanskega investicijskega sklada EU, prostega pretoka ljudi, blaga, storitev, lažje prehajanje meja itd., kar vse pomaga pri premagovanju razlik in napredovanju.
Poleg Ukrajine mora Balkan prejeti tudi jasno sporočilo EU
V kolikšni meri je vojna v Ukrajini oslabila zanimanje EU za Balkan?
Vojna v Ukrajini lahko pospeši, pa tudi upočasni proces, torej oslabi zanimanje EU za Balkan. Trenutno je težko napovedovati dolgoročen trend – bomo še videli. A vsekakor nič ne kaže, da bi omenjena situacija proces pospešila, nasprotno, zdi se, da se je oslabila osredotočenost EU na Balkan. Nekatere države članice EU in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen so močno naklonjeni hitrejšemu vstopu Ukrajine v EU. Pomembnost in čas podajanja pravega sporočila nista vprašljiva. Prav tako ne gre podcenjevati pomena in časa dajanja napačnega sporočila Balkanu.
Večino kariere ste preživeli v diplomaciji. Vas je vojna v Ukrajini pretresla, predvsem pa pomanjkanje diplomacije, da do nje sploh ne bi ne bi prišlo že v izhodišču?
Absolutno me je pretreslo. Nič ni hujšega od vojne. Ljudje umirajo, življenje, gospodarstvo, okolje, infrastruktura itd. so uničeni. Obsojam vsako vojno in invazijo, kajti to je vir medsebojnega neproduktivnega izčrpavanja. Predvsem boli dejstvo, da bi se temu lahko izognili in to preprečili. Prelivanje krvi je bilo možno preprečiti oziroma pravočasno zaustaviti. Diplomacija ni v celoti izkoristila svojih sredstev, vprašanje v kolikšni meri jih je sploh. Številni predlogi so bili prezrti in ignorirani, vojna pa se iz dneva v dan zgolj stopnjuje. Več kot enoletno pomanjkanje komunikacije na najvišji politični ravni je še hujše! Zaupanje je danes na najnižji ravni. Potrebna bodo desetletja, da se to področje obnovi, če se bo sploh kdajkoli, sem precej skeptičen. Orožje nikoli ne prinaša miru. Samo pogajanja so tisti mehanizem, ki lahko prinese mir … Če diplomacija ni bila uporabljena bodisi v zadostni meri ali pa je bila neuspešna pri preprečevanju, je treba sedaj z njo čimprej ustaviti vojno, rešiti življenja in kar se rešiti da.
Pregled metodologije EU za vstop v EU
Bi lahko Balkan ob naraščajočih nacionalističnih napetostih postal novo krizno območje v Evropi?
Lahko odgovorim pritrdilno, da je Balkan še vedno v negotovosti. Ne želim si nove krize na tem območju, da bi bil to argument za hitrejši vstop v EU! Balkanske države namreč že dolga leta poslušajo, da je “mesto Balkanu v Evropi”. Evfemizem! Mesto balkanskih držav, vsaj moje države, je bilo v Evropi v tisočletni zgodovini tudi dejansko; njegovega mesta ne morejo določiti voditelji EU. Prej ko bo Balkan vstopil v EU, bolje bo za samo Evropsko unijo in nenazadnje tudi za Balkan.
Je vključevanje balkanskih držav v EU z zapiranjem pogajalskih poglavij učinkovita pot ali je že presežena?
Na kratko povzeto – zelo odvisno od same situacije. Novo metodologijo EU so potrdile tudi države kandidatke. A slednje niti niso imele izbire! Napočil je čas, da se po treh letih v novih okoliščinah znova naredi posnetek obstoječega stanja in morda premisli o uporabi nove metodologije, če želi EU resnično pospešiti procese na Balkanu. Bolj koristno je vključiti balkanske države in učinkoviteje sodelovati z njimi, kot pa poskušati doseči isti učinek sodelovanja a te države obenem držati izven okvirja EU s pričakovanjem in zgolj večnimi obljubami, da se bodo nekega dne vendarle pridružile!
Bi bilo manjše število poglavij boljša rešitev za sam pogajalski proces?
Vsekakor, v to ne dvomim. Zato sem omenil, da je čas za ponovni premislek in po možnosti revizijo metodologije. To bi nedvomno dalo nov zagon tudi samim državam kandidatkam in jih spodbudilo k trdemu, učinkovitejšemu delu, k boljšemu in hitrejšemu opravljanju domačih nalog.
Kdaj bo Balkan vključen v EU?
Kako vidite regijo čez pet ali deset let in kakšna je možnost, da se vključi v EU?
Za odgovor je potrebna Nostradamusova vizija! Ne morem si vzeti te pristojnosti saj bi bila to špekulacija. Nedvomno bo prihodnost precej odvisna predvsem od resnosti, angažiranosti, predanosti, pripravljenosti, učinkovitega dela držav kandidatk v regiji. Drugi element, ki bo imel velik vpliv bo zagotovo tudi apetit obstoječih držav članic EU po širitvi, ali bodo razmišljale strateško in s skupno vizijo ali pa bodo gledale zgolj egocentrično nase. Zadnja in tretja dimenzija pa je odvisna od tega, ali se bodo države članice EU močno zavzemale za hitrejše povezovanje regije, se znebile nekaterih nacionalističnih pogledov, pa tudi idej o prestrukturiranju, nato integraciji itd. Izgovorov je mogoče najti več. A dejstvo je, da EU mora zbrati moč, da sprejme drzne odločitve in pospeši integracijo Balkana. Sedaj bolj kot kadarkoli doslej. Čas neusmiljeno teče in samo v njenem interesu je, da to stori čimprej.