Avtor članka: Prof dr. Duško Lopandić, podpredsednik Evropskega gibanja v Srbiji
Teorija “črnega laboda” govori o nepredvidljivih dogodkih, ki izbruhnejo nepričakovano in pustijo globok pečat na nadaljnjem dogajanju med ljudmi. Tako se je zgodilo v Srbiji, po hudih zločinih – tragedijah – tretjega maja v beograjski osnovni šoli Ribnikar« (deset žrtev), nato pa le dva dni kasneje množični poboj pri Mladenovcu (spet najmanj deset žrtev).
Opisani tragediji sta med drugim povzročili velik družbeni šok, ki se je prelevil v proteste imenovane Srbija proti nasilju. Na teh se je v Beogradu in po številnih drugih mestih v Srbiji zbralo več deset tisoč ljudi, nekatere od protestnih zborovanj pa bi lahko primerjali z najbolj množičnimi demonstracijami v postsocialistični Srbiji, vključno s tistimi, ki so 5. oktobra 2000 privedle do izgube oblasti takratnega predsednika Slobodana Miloševića. Kljub temu se zgodovina nikoli ne ponovi na enak način in današnja Srbija, kljub nekaterim podobnostim, kot je avtokratska in netolerantna vlada, ni Srbija Miloševićevega časa.
Politične razmere v Srbiji
V razmerah naraščajočih napetosti in negotovosti v Evropi, kot posledici ukrajinske vojne ter v razmerah resnih gospodarskih izzivov in stopnjevanja napetosti v odnosih med Beogradom in Prištino, zadnje politične napetosti v Beogradu postavljajo vprašanje, v katero smer se bo razvijala srbska politična scena. Nepredvidljivost in negotovost, v katero je pripeljal pojav »črnega laboda«, načeloma nimata nobenih pravil glede izida. To je mogoče sklepati iz zadnjega konflikta med družbenimi silami Srbije, ki jih poosebljata dve strani. Na eni strani, avtoritarni populistični predsednik Aleksandar Vučić, na drugi pa anonimni državljanski protestniki, ki jih večinoma podpira parlamentarna proevropska opozicija.
Oblasti so se na tragedijo odzvale s pozivom državljanom k prostovoljni in anonimni oddaji vseh vrst orožja, ki ga je v Srbiji po tradiciji ogromno, večinoma nelegalnega. Tako je bilo do 8. junija 2023 na policijskih postajah zbrano 62.800 kosov orožja.
Šolsko leto se je z odločitvijo predsednika »pristojnega za vse« v vsesplošni zmedi končalo dva tedna pred običajnim rokom. Vučić na tem področju nima ustavne pristojnosti. Po drugi strani pa so oblasti doslej povsem ignorirale temeljne zahteve protesta Srbija proti nasilju. Te se nanašajo na spremembe na medijski sceni (zamenjava članov regulatornega organa za elektronske medije – REM, odvzem nacionalnih frekvenc od prorežimskih TV postaj Pink in Happy, kaznovanje tabloidov kot so Informer, Alo in drugi, ki širijo lažne novice in sovražni govor itd.) ter na prevzem politične odgovornosti in zamenjavo nekaterih ministrov v vladi Ane Brnabić. Tarča je predvsem Vučiću blizu policijski minister Bratislav Gašić.
Za zdaj je odstopil le minister za izobraževanje Branko Ružić, svojo potezo pa pojasnil kot dejanje moralne odgovornosti. Slednje naj bi povzročilo jezo predsednika Vučića, ki je Ružiću očital, da ga ni zaprosil za predhodno soglasje. Ružić je namreč član stranke SPS, ki je s SNS manjšinski partner v vladi.
Medtem ko protesti ob koncu tedna, te je Vučić označil za poskus »pobarvane revolucije«, za zdaj še ne pojenjajo, računa predsednik Srbije na postopno izgubo prvotne energije, neizogibni osip udeležencev s prihodom poletnih počitnic. Računa pa tudi na uobičajne taktike, opozarjanja javnosti na nove krizne teme, kot je Kosovo. Priča smo bili tudi lastnim pobudam, med katerimi so se nekatere, kot je t.i. proti miting 26. maja, izkazale za skrajno neprepričljive.
Po večletnih napovedih je Vučić položaj formalnega predsednika vladajoče stranke SNS prepustil Milošu Vučeviću, podpredsedniku vlade in obrambnemu ministru. To je bila ustavna obveznost tudi po prevzemu predsedniškega položaja pred petimi leti. Hkrati je Vučić do konca junija napovedal začetek nove politične iniciative, imenovane Ljudsko gibanje za državo. Že samo ime novega gibanja napoveduje nadaljevanje vladavine, ki temelji na populizmu in (kvazi) ideologiji, nagovarjanja »vseh strani« (catch-all party), kot je SNS to počel do sedaj.
Da bi pomiril javnost, je srbski predsednik napovedal tudi ukrepe finančne podpore, ki pomenijo še eno serijo »metanja denarja iz helikopterjev« različnim kategorijam prebivalstva. Mladim staršem, upokojencem, delavcem v zdravstvu in izobraževanju, t.j. dodatno 900 milijonov evrov iz proračuna. Običajna poteza v obdobjih družbenih kriz ali pred organizacijo novih izrednih volitev, o čemer se v Srbiji že na veliko govori.
Gospodarska vprašanja
Trenutne politične napetosti so do neke mere zamajale vlado, kar se za zdaj pozna v nekaterih kazalcih rahlega upada priljubljenosti vladajoče SNS in v posameznih pojavih »dezertiranja« nekaterih bolj znanih članov vladajoče elite kot so npr. nekdanja ministrica za energetiko Zorana Mihajlović, član GO SNS Dragan Šormaz ali minister za gospodarstvo Rade Basta. Kljub temu bo osnovno vprašanje, od katerega bo verjetno odvisna odločitev o organizaciji volitev (lokalne volitve naj bi se po rednem koledarju izvedle prihodnje leto, tem pa bodo verjetno dodane še izredne parlamentarne volitve), predvsem stanje srbskega gospodarstva, ki seveda neposredno vpliva na standard, razpoloženje in pričakovanja volivcev.
Po razmeroma solidnih rezultatih, doseženih v razmerah pandemije, je Srbija v lanskem in letošnjem letu vstopila v obdobje novih gospodarskih izzivov in težav. Lani se je rast bruto domačega proizvoda znižala na 2,3 odstotka, letos pa naj bi znašala največ okoli 1,6 odstotka. Hkrati pa inflacija še vedno dosega najvišje odstotke v Evropi, okoli 15 %. Najnovejši ukrepi delitve »helikopterskega denarja« bodo verjetno dodatno negativno vplivali na možnost občutnega znižanja inflacije v letošnjem letu.
Medtem, ko so neposredne tuje investicije še vedno na zavidljivi ravni, v letu 2022 znašajo 4,4 milijarde evrov in si je energetika nekoliko opomogla, beleži Srbija letos slabše rezultate v gradbeništvu. Gradbništvo je že dolgo eden od motorjev srbske rasti. Na drugi strani pestijo Srbijo tudi težave v kmetijstvu: zajamčene cene, ponudba, podpora kmečkim kmetijam itd. Kot se je pokazalo ob zadnjih protestih kmetov, ki jih je Vučić hitel miriti s posebno finančno injekcijo, te zlahka dobijo politično konotacijo.
Drugi del članka bo objavljen 5. 7. 2023.