Josip Juratović, poslanec nemškega bundestaga
Ali lahko na začetku delite svojo zgodbo –zgodbo o uspehu? Kako ste kot potomec hrvaških priseljencev prišli do položaja poslanca nemškega bundestaga?
Prvič, človek se mora zanimati za družbo, v kateri živi, iskati dobro, se učiti in to družbo bogatiti s svojimi idejami in angažmajem. Drugič, treba je biti solidaren in ne preračunljiv. Ne smemo se nenehno spraševati „kaj bom imel od svojega udejstvovanja“, ampak se moramo zavedati, da lahko pričakujemo le toliko, kolikor damo drugim. Tretjič, človek potrebuje malo sreče in veliko božjega blagoslova.
Koliko let ste že poslanec nemškega bundestaga? Kakšna je ‘klima’ v parlamentu?
Zdaj sem v petem mandatu, skupaj torej18 let v nemškem bundestagu. Demokratična razprava in tekmovanje najboljših idej in argumentov za državljane, ki jih zastopamo, je povsem običajno okolje za vsakodnevno delovanje nemškega parlamenta. Pomembno je, da ne ustvarjamo razkola med državljani, ampak iščemo najboljše rešitve za prihodnost ljudi, ki jih predstavljamo. Tu se tisti, ki živijo demokratične vrednote, razlikujejo od tistih, ki si s populizmom in delitvami v družbi grabijo poceni glasove. Trenutno, v teh globalnih prepletih, je najpomembnejše zavedanje, da je najbolj zanesljiva obramba družbe trdna skupnost, zgrajena na dialogu in iskanju kompromisov.
Nacionalizem doživlja preporod na Zahodnem Balkanu
Koliko je v nemškem parlamentu prisotno zanimanje poslancev za probleme Zahodnega Balkana?
Žal premalo, in kar je veliko huje, premalo je tistih, ki imajo zgodovinski in politični pregled nad regijo. Še posebej težko je razumeti, da nacionalizem, ki ga Evropa pozna iz svoje preteklosti, ponovno doživlja svoj preporod na Zahodnem Balkanu. Ta že tri desetletja z večjo ali manjšo intenzivnostjo živi svoj vrhunec. In prav zaradi tega države Zahodnega Balkana težko izpolnjujejo pogoje za vstop v EU, ki temeljijo na demokratičnih vrednotah, saj so popolno nasprotje nacionalizma.
Kako ocenjujete politiko Nemčije do držav Zahodnega Balkana? Je dovolj prisotna?
Z berlinskim procesom in močnim angažmajem kanclerja Olafa Scholza ter tesnim sodelovanjem vlad in parlamentarnih predstavnikov menim, da je Nemčija dovolj prisotna. Težava je v tem, da politične sile v regiji premalo zanimajo teme, ki so pomembne za prihodnost Evrope. Treba je poudariti, da življenje v Evropi in uspešno gospodarstvo zahteva funkcionalno državo z delujočimi institucijami, močnim pravnim sistemom, medijsko svobodo in družbeno zavestjo, ki bo ta sistem konstruktivno vzdrževala in gradila.
V enem od prejšnjih intervjujev ste dejali, da je treba Evropsko unijo institucionalno okrepiti, pomen Evropskega parlamenta pa povečati.
Evropski parlament kot najvišji organ demokratičnega sistema nima izvršilne oblasti. A niti to ni največji problem, mislim, da je veliko večji problem tako imenovano enostransko načelo odločanja. Zato morajo članice Evropske unije za skoraj vsa vprašanja dati soglasni DA.
Evropski parlament nujno potrebuje izvršilno oblast
Zanimivo, s tem se ne strinjata niti Slovenija niti Hrvaška.
Tako je. Slovenija in Hrvaška sta državi, ki poleg 14 držav EU ne želita spreminjati sporazuma Evropske unije glede tega. Menim, da so argumenti, ki jih uporabljata Slovenija in Hrvaška, cinični, ker trdita, da bosta izgubili svojo suverenost. Vendar mislim, da bo že samo to uničilo EU, saj skupnost lahko deluje le na principu dialoga in kompromisa. Ko majhna desničarska stranka neke države odloča o usodi Evrope, potem ta skupnost ni več vredna papirja, na katerem je napisana. Takšna skupnost se ne more razvijati, če mora nenehno zadovoljevati desničarje, ki ne spoštujejo demokratičnih vrednot, ampak jih vidno kršijo.
Kaj bi bila rešitev?
Moja vizija je, da demokratični sistem EU, ki ga predstavlja Evropski parlament kot neposredna volja državljanov, nujno potrebuje izvršilno oblast. Le tako se lahko EU sooči z globalnimi izzivi, na primer s Kitajsko in Ameriko.
Nekakšna federacija?
Ja, se prištevam med evropske federaliste z idejo, da nam bo nekega dne uspelo ustvariti federacijo združenih držav Evrope. Mogoče ne na začetku, z vsemi 27 članicami, ampak s stanjem dobre volje. Zavedam se, da bo takšen pristop pripeljal do Evrope dveh hitrosti, vendar je to edini način za rešitev EU, torej preprečitev balkanizacije Evrope.
Za vstop v EU je treba izpolniti 35 poglavij, in to ne samo zakonodajno, ampak tudi v praksi
Pogajanja z balkanskimi državami so že nekaj časa v slepi ulici, kaj bi bilo po vašem mnenju treba storiti, da bo EU bolj odločna in tem državam poslala jasnejša sporočila?
Nisem mnenja, da smo v slepi ulici, ampak očitno se ta tempo upočasnjuje. Za vstop v EU je treba izpolniti 35 poglavij, in to ne samo zakonodajno, ampak tudi v praksi. Kar je težko izvedljivo v regiji, ki svojo politiko gradi izključno na nacionalizmu. Takšno obnašanje je povzročilo nekakšno utrujenost od nadaljnje širitve tako v Evropski uniji kot v regiji.
In kakšne naj bi bile naslednje poteze?
Mislim, da bi morala EU svojim državljanom najprej dati vedeti, da je Zahodni Balkan preddverje EU in da je demokratični sistem ter članstvo v EU in NATu varnostni dejavnik za celotno Evropsko unijo. Po drugi strani pa je treba tudi državam Zahodnega Balkana pojasniti, da morajo čim prej izpolniti pogoje za vstop v EU in to urediti z zagotavljanjem pomoči. Finančno pomoč je treba pogojevati z nadaljnjim razvojem institucij, ki so potrebne za delovanje države, ki je kompatibilna z državami EU. Po mojem mnenju je nerazumljivo, da je na primer gospa Angela Merkel v predvolilni kampanji v Srbiji s finančnimi injekcijami nagradila Vučića in ga označila za voditelja Balkana. To je človek, ki Srbijo ne pelje v EU.
Vsaka od balkanskih držav ima svojo dinamiko odnosov z EU, pa svoje notranje probleme, dinamiko, kdo je po vašem mnenju trenutno največji poraženec? Bosna in Hercegovina ali Severna Makedonija?
Težko je primerjati BIH in Severno Makedonijo, v vsakem primeru pa je Severna Makedonija izpolnila skoraj vse pogoje, ki so se od nje zahtevali za začetek predpristopnih pogajanj, žal pa jo je v EU blokirala najprej Grčija, zdaj pa še Bolgarija. Medtem ko je BiH s svojim nacionalizmom šele zdaj dobila status kandidatke pod pogojem, da končno novoizvoljena vlada izpolni 14 prioritet, da bi BiH lahko začela predpristopna pogajanja. Po mojem mnenju je treba začeti predpristopna pogajanja z vsemi državami Zahodnega Balkana, saj je to edina pot.
Odprti Balkan ali CEFTA?
Kaj menite o ideji Odprti Balkan?
Odprti Balkan je pobuda, ki jo je Aleksandar Vučić sprožil s kolegom iz Albanije Edijem Ramom in Zoranom Zajevom, in je v vsakem primeru bilateralne narave. Vstop v EU pa zahteva sodelovanje celotne regije, torej vseh šestih držav Zahodnega Balkana, kar že obstaja v obliki že začete CEFTE.
Cilji CEFTE pomenijo prav to – gospodarsko regionalno sodelovanje?
Da, nanašajo se na gospodarsko regionalno sodelovanje, ki je doslej žal temeljilo na izraženem nacionalizmu in nesoglasjih med državami glede nacionalnih vprašanj. Torej ne deluje v celoti. Odprti Balkan torej ne more biti alternativa CEFTI, zato me veseli, da je nemška pobuda s tako imenovanim berlinskim procesom pod vodstvom kanclerja Olafa Scholza ponovno dobila svoj pomen rešuje cilje CEFTE.
Korupcija, nacionalizem in nepotizem so glavne težave Zahodnega Balkana
Vsekakor se strinjamo, da prostor Balkana sodi v EU, ampak kako premakniti stvari z mrtve točke? Tisti pristop Evropske unije, da države Zahodnega Balkana same urejajo svoj položaj in da se šele potem lahko intenzivira njihova pot v Evropsko unijo, ni dovolj učinkovit, kajne?
Žal ne, ampak EU ne more diktirati demokratičnega sistema in demokratičnih institucij, ampak jih le pogojuje. Kajti demokratični sistem in njegove institucije morajo živeti državljani držav zahodnega Balkana tako kot v državah EU. Toda EU zagotovo lahko okrepi demokratične sile na terenu, kar delno počne tako prek civilne družbe kot tudi s krepitvijo demokratičnih strank.
V katerem delu evroatlantskih integracij morajo balkanske države prevzeti večji del odgovornosti? Korupcija in nacionalizem sta še vedno velik problem v regiji.
Korupcija, nacionalizem in nepotizem so glavni problemi Zahodnega Balkana, zato je treba okrepiti pravni sistem, najprej pravosodje. Tu je tožilstvo zelo pomembno. Potrebna je vpeljava procesov glede korupcije in kriminala, da ljudje pridobijo vero v pravni sistem in s tem v funkcionalnost države. Poleg tega obstaja velika potreba po neodvisnih medijih, ki so trenutno žal pod močnim pritiskom skorumpirane politike.
Kako komentirate težave mladih v regiji, ki v iskanju dela in boljše prihodnosti zapuščajo Srbijo, BiH, Makedonijo?
To kaže na nezmožnost družbe, da bi mladim ponudila boljšo perspektivo s pripeljavo Evrope v regijo, namesto tega mladi iz regije odhajajo v Evropo. Trenutna situacija je, da so ob padcu rodnosti v EU ti mladi dobrodošli. Absurd, ki ga trenutno lahko vidimo v Srbiji je, da je trenutno 70% Srbov za Ruse in proti EU, njihovi otroci pa zapustijo Srbijo in gredo v države EU in ZDA.
Slovenija in Hrvaška se morata bolj angažirati v regiji
Kako ocenjujete vlogo Hrvaške in Slovenije v odnosu do držav Balkana? Ali pomoč prepoznavajo kot svoj politični interes v zunanji politiki?
Mislim, da sta se Slovenija in Hrvaška premalo angažirali v regiji. Delno zato, ker sta bili preveč osredotočeni na svoj vstop v EU, poleg tega pa sta imeli obe nacionalne interese. Upam, da bosta obe državi v prihodnje razumeli, da so dobri sosedski odnosi s celotno regijo nujni za nadaljnji razvoj. To še posebej velja za gospodarstvo in varnost. Vsekakor pa tudi EU vztraja, da se Slovenija in Hrvaška bolj angažirata v regiji in sta most in zgled za celotno regijo. To je mogoče doseči tako, da se povezujemo z demokratičnimi strukturami Zahodnega Balkana, pa tudi z njihovo bližino na poti v EU, saj prav ti državi, najbolje poznata regijo in njene slabosti. Namesto da bi to vlogo prepustili Madžarski, ki trenutno izvaja svojo politiko do regije, ki po mojem mnenju ni združljiva s cilji EU.
Se dobro sliši vaša prejšnja izjava, da mora biti Balkan regija prihodnosti in ne etiketirana regija problemov? Še vedno tako mislite?
Osebno dobro poznam razmere na Zahodnem Balkanu in vem, da ima Zahodni Balkan dovolj potenciala, da je enakovreden član EU in s tem varnostni dejavnik, pa tudi dejavnik gospodarske blaginje in družbenopolitičnega razvoja EU.
Zato je nujno sodelovanje, torej povezovanje demokratičnih struktur v regiji in aktivna pomoč EU tem strukturam. Nehati se moramo ukvarjati izključno z negativnimi ljudmi, kot so sedanji nacionalistični voditelji v regiji. Demokratične strukture bi morale dobiti več prostora v javnosti, da lahko dajejo orientacijo in upanje državljanom dobre volje, ki jih je v regiji res večina. Dejstvo, da so državljani Zahodnega Balkana dobro integrirani v EU in se ne razlikujejo od domačega prebivalstva, pomeni, da je trenutni sistem tisti, ki ga lahko spremenijo le oni.