Konflikt v Banjski
Ob zori 24. septembra 2023, se je na Kosovu zgodil najhujši oborožen incident v zadnjih letih. Nedaleč od vasi in samostana Banjska, ki se nahajata na severu Kosova, je prišlo do streljanja med skupino oboroženih Srbov in kosovsko policijo, v katerem je bil ubit en policist in najmanj trije oboroženi napadalci. Neznano število ljudi (večinoma na srbski strani) pa je bilo huje ranjenih. Čeprav nekatere podrobnosti spopada še niso dovolj jasne, je osnovna dejstva mogoče rekonstruirati na naslednji način.
Skupina več deset organiziranih in oboroženih Srbov pod vodstvom znanega aktivista in “kontroverznega poslovneža” Milana Radoičića je bila v nekakšni nočni “logistični” akciji pretovarjanja in razporejanja orožja (tudi težjega, kot so minometi, raketometi “zolje”, avtomatske puške, razstrelivo itd.), ko so se spopadli z izvidniško policijsko patruljo. Najprej je prišlo do streljanja in eksplozij, pri čemer je bil eden kosovski policist ubit, dva pa sta bila ranjena. Srbska skupina se je zelo hitro znašla v spopadu s premočjo več sto policistov – pripadnikov kosovskih intervencijskih sil. Med streljanjem, s katerim so ostrostrelci ubili več članov srbske skupine, so se ti s prebojem samostanskih vrat (po besedah predstavnika raško-prizrenske škofije) umaknili znotraj obzidja samostana Banjska, ki se nahaja v neposredni bližini. Po daljšem streljanju se je večina članov skupine (tudi ranjenci) na neznan način umaknila proti osrednji Srbiji. Dva člana skupine je medtem aretirala kosovska policija.
Vučić obsodil smrt policaja
Prištinske oblasti so se zelo hitro odzvale in izjavile, da gre za “teroristični napad” “srbskih kriminalnih družb”, za katerimi stoji uradna Srbija. Srbske oblasti so bile s prvimi odzivi in komentarji precej počasnejše. Predsednik Srbije, Aleksandar Vučić se je oglasil šele zvečer, skoraj 12 ur po obvestilu o spopadu ter zanikal, da bi imela država Srbija vlogo pri tem incidentu, niti da bi on osebno kar koli vedel o tem. Vučić je ob obsodbi smrti policista pojasnil, da gre za “samoorganiziranje” lokalnih Srbov, ki jim grozi teror kosovske policije, kar je že prej napovedal kot možnost. Obljubil je, da bodo srbske oblasti izvedle preiskavo, storilci pa bodo za kazniva dejanja odgovarjali. Srbska vlada je razglasila tudi dan žalovanja “zaradi tragičnih dogodkov”, ki so ga nekateri tuji opazovalci obsodili kot obliko podpore nasilnim dejanjem Srbov na Kosovu.
Pet dni kasneje se je Milan Radoičić, ki je tudi podpredsednik stranke Srbska lista na Kosovu (pravzaprav podružnice Vučićeve SNS), oglasil v javnosti in priznal, da je akcijo organiziral za “zoper Kurtijevem terorju in nezakonite okupacije severa Kosova.” Vso odgovornost je prevzel nase in poudaril, da srbske oblasti o njegovih dejanjih niso bile obveščene. Do orožja naj bi prišel preko Bosne in Hercegovine. Radoičića so policisti pridržali in zaslišali, a so ga izpustili. Očitajo mu, da se je ukvarjal z “nedovoljeno proizvodnjo, posestjo in prometom s strelnim orožjem in eksplozivnimi snovmi ter ogrožanjem splošne varnosti“.
Milan Radoičić – lik in delo “kontroverznega poslovneža”
Radoičić je Srb, rojen v Peči (Kosovo), uradno živi v Severni Mitrovici, čeprav ga zadnja leta pogosteje videvajo v osrednji Srbiji. Oseba skromne izobrazbe, a ‘močnih mišic’, se je izkazal kot primeren Vučićev sodelavec za zunaj institucionalno “discipliniranje” severno-kosovskih Srbov, še posebej po sklenitvi t.i. ‘Bruseljskega sporazuma’ leta 2013, ko se je pojavila potreba, da Srbi s severa Kosova sprejmejo vsiljeno integracijo v politične, lokalne, pravosodne in policijske institucije Republike Kosovo.
Radoičića so že leta 2003 omenjali kot člana kriminalnega okolja kosovskih Srbov. Bil je sodelavec Zvonka Veselinovića – še enega izmed “kontroverznih poslovnežev” Srbov s Kosova, ki je v zadnjih desetletjih dobro izkoristil brezpravno stanje “nikogaršnje zemlje” na severu Kosova in obogatel z različnimi, bolj ali manj legalnimi posli, kot je tihotapljenje goriva in dobava neobdavčenega blaga. Radoičić je imel tudi dobre stike s kriminalnimi združbami kosovskih Albancev, saj govori albansko.
Radojičićev vstop v politiko
Radoičića je leta 2009 prijela srbska policija. Obtožen je bil sodelovanja pri ugrabitvi makedonskega poslovneža, a je bil pozneje oproščen. Ob Veselinoviću se je izpostavil med protesti in organizacijo barikad, ki so jih Srbi leta 2011 postavili kot obliko upora proti neodvisnosti Kosova. Po nastanku t.i “Srbske Liste” na predvečer volitev na Kosovu leta 2014, se je Radoičić izkazal kot “ključni faktor”, človek, ki je postavljal in menjaval kadre. Znan je bil kot izjemno nesramen tako do svojih sodelavcev, kot tudi do funkcionarjev Srbske liste. Po umoru znanega srbskega opozicijskega člana iz Mitrovice, Oliverja Ivanovića v Januarju 2018, so kosovske oblasti Radoičića osumile organizacije tega umora, a se mu je aretaciji uspelo izogniti. Predsednik Vučić se je aktivno vključil v kampanjo za obrambo Radoičića, ki je bil junija istega leta imenovan za podpredsednika Srbske liste. Takrat so ga označili za človeka, ki je na severu Kosova ‘glavni igralec’.
Radoičić se našel na ameriškem seznamu sankcij
V zadnjih letih je Radoičić vidno obogatel, o čemer pričajo fotografije njegove vile na jezeru Gazivode, ki so jih objavile kosovske oblasti, kot tudi dejstvo, da je lastnik enega izmed najbolj luksuznih hotelov na Kopaoniku. Decembra 2021 se je Radoičić skupaj z bratoma Veselinović našel na ameriškem seznamu sankcij zaradi sodelovanja v obsežnem organiziranem kriminalu in korupciji. Sankcionirana sta bila tudi Radoičićeva podjetja, Rad 028, Inkop, Novi Pazar ter druga. To na njegovo dosedanje sodelovanje z Vučićem, ni vplivalo. Njuni odnosi naj bi se ohladili šele po Vučićevem ukazu decembra 2022, naj Srbi razgradijo barikade, ki jih držijo.
Okoliščine, ki so privedle do zadnjega zaostrovanja – blokada dialoga in neuspeh mediacije EU
Incident v Banjskem je zadnja faza v že dolgo neuspešnem procesu mediacije Evropske unije ob podpori ZDA, da obe strani prekineta niz kriznih situacij in diplomatskih soočenj na regionalni in mednarodni ravni, v bistvu sprejeti t.i Francosko-nemški (imenovan tudi “evropski”) načrt o normalizaciji med obema stranema.
Korenine zadnjih težav segajo deset let nazaj, z vprašanjem polne implementacije t.i “prvega (bruseljskega) sporazuma o normalizaciji” odnosov med Srbijo in Kosovom, podpisanega aprila 2013 ob posredovanju EU. Načrt se je nanašal predvsem na vključitev v kosovski ustavni sistem štirih občin na severu Kosova (Severna Mitrovica, Zvečani, Leposavić in Zubin Potok), ki imajo srbsko večino in so do leta 2013 delno delovale v okviru srbske občinske policije. Po tem načrtu je Srbija sprejela vključitev omenjenih občin v sistem lokalne uprave, policijske organizacije in pravosodja, v zameno pa Združenje srbskih občin – ZSO (poleg omenjenih štirih, še šest lokalnih skupnosti s srbsko večino v južnem delu Kosova). Skupnost bi imela določene pristojnosti, pa tudi vezi s Srbijo, predvsem v zadevah organizacije (in financiranja) zdravstva in šolstva, skupaj z odgovornostmi glede gospodarskega razvoja ter urbanističnega in podeželskega načrtovanja itd.
Čeprav so se pogajanja med Beogradom in Prištino ob posredovanju EU nadaljevala tudi v naslednjih letih (sporazumi o energetiki, telekomunikacijah itd.), dogovor o ZSO do danes ni uresničen. Medtem so se neuspešno poskušali dogovoriti tudi na drugih osnovah zunaj okvira mediacije EU. Tako sta se leta 2018 Vučić in takratni kosovski predsednik Thaci pogajala o “korekciji meja” (torej delitvi Kosova), ki pa ni prinesla resnega rezultata. Niti bolj neposredno, ločeno vpletanje ameriške administracije v času predsednika Donalda Trumpa, kljub podpisu t.i. »Washingtonskega sporazuma« (september 2020) ni imelo dolgoročnega učinka.
Prihod Kurtija na oblast vpliva na bolj rigidni odnos Kosova glede srbskih vprašanj
Neuspeh pri normalizaciji odnosov med obema stranema je postal še posebej viden po izvolitvi A. Kurtija za premierja Kosova (marec 2021). Kurti je bil že kot vodja opozicije eden glavnih nasprotnikov bruseljskega sporazuma iz leta 2013. Ko je postal premier, je za glavni cilj svoje politike do Srbije razglasil vprašanje “medsebojnega priznanja” obeh strani, zavrnil pa je tudi možnost oblikovanja ZSO s pojasnilom, da gre za neustavno rešitev, ki temelji na etnični delitvi državljanov. Kurti kot izrazit nacionalist, ki se zavzema za združitev Kosova in Albanije, ni nikoli vzbudil zaupanja srbskega prebivalstva.
Svoj rigiden odnos do srbskih zahtev je Kurti pokazal tako, da je dvakrat zavrnil zahtevo za organizacijo glasovanja v srbskih skupnostih na Kosovu za volitve/referendum v Srbiji (kar je bila prej redna praksa). Poleg tega je v letih 2021 in 2022 večkrat prišlo do napetosti v zvezi z vprašanjem uporabe osebnih izkaznic in avtomobilskih tablic Srbije s strani Srbov, ki živijo na severu Kosova. Te krize so bile s posredovanjem EU in ZDA začasno premagane, a so novembra 2022 pripeljale do novega stopnjevanja. Odstavitev šefa policije (Srba), ki je bil pristojen za sever Kosova, s strani Prištinske vlade je bila prvi povod za množične odzive Srbov, zaposlenih v kosovski administraciji na podlagi bruseljskega sporazuma. Nezadovoljni nad splošno obravnavo oblasti, pogostimi aretacijami Srbov na severu Kosova ter gradnjo baz za kosovske posebne enote na severu Kosova so vsi Srbi, zaposleni v policiji, pravosodju in kosovski upravi, vključno z ministri v kosovski vladi, odstopili ali zapustili službo (november 2022). Decembra so srbski protestniki na cestah postavljali barikade, kar je dodatno dvignilo napetosti. Te barikade so bile konec decembra 2022 odstranjene po neposrednem posredovanju srbskega predsednika Aleksandra Vučića, ki je ohranil vpliv pri glavnih organizatorjih teh dogodkov (Milan Radoičič in predstavniki stranke »Srbska lista«).
Ohridski sporazum in vprašanje njegovega izvajanjaVzporedno s krizami na terenu je EU sprožila novo pobudo (t.i. “francosko-nemški načrt”) za dolgoročnejšo politično normalizacijo odnosov med Beogradom in Prištino po modelu nekdanjega načrta med obema Nemčijama. Februarja 2023 je po dolgotrajnih pogajanjih visoki predstavnik EU za zunanjo politiko, Josip Borell sporočil, da sta strani ugotovili, da o besedilu načrta »ni potrebe po nadaljnjih pogajanjih«, zato ga je EU objavila, kot je bil sprejet 27. 2. 2023. »Sporazum o poti k normalizaciji odnosov med Kosovom in Srbijo« ima 11 členov in predvideva spoštovanje odnosov med stranema na podlagi Ustanovne listine ZN, razvoj dobrososedskih odnosov, medsebojno priznavanje dokumentov in simbolov (kot npr. zastava, grb itd.), pa tudi nenasprotovanje Srbije vstopu Kosova v mednarodne organizacije. Po drugi strani pa ostaja, da Srbija formalno ne priznava Kosova. Predvidena je ustrezna raven samouprave za srbsko skupnost na Kosovu ter zaščita srbske kulturne in verske dediščine na Kosovu. Stranki sta se ponovno srečali 18. 3. 2023. ko je bil ustno dogovorjen, a ne podpisan, »Ohridski sporazum«, ki vsebuje konkretne ukrepe za uresničitev prejšnjega sporazuma. Vendar nista bila podpisana niti sporazum niti aneks, vsaka stran pa je še naprej podajala svoje interpretacije tega, kar je sprejela.
Leto 2023 – leto stopnjevanja spora
Tudi zadnje srečanje Vučića in Kurtija v Bruslju 14. 9. 2023 ni vodilo k napredku. Po izjavi visokega predstavnika, Borellija je Kurti zavrnil kompromisne predloge EU in kriza na terenu se je nadaljevala. Vseeno pa so incidenti na Banjskem bistveno spremenili splošno sliko.
Nova faza zaostrovanja je nastopila po organizaciji lokalnih volitev (aprila 2023) v štirih občinah na severu Kosova, ki so jih bojkotirali Srbi. Volilo je le med 2-3 % vpisanih volivcev, županska mesta pa so zasedli predstavniki albanskih strank. Maja 2023 so ti »župani« vstopili v občinske prostore s pomočjo kosovske policije, ki jim je na silo odprla pot z odrivanjem srbskih protestnikov. Konec maja je bilo v izgredih in nasilju okoli občinskih stavb ranjenih 25 pripadnikov Kforja in okoli 50 srbskih protestnikov.
Nepripravljenost vlade Albina Kurtija, da bi omejila nasilno delovanje policije na severu Kosova in njeno nesodelovanje v odnosu do predstavnikov mednarodne skupnosti je pripeljalo do uporabe (julij 2023) nekaterih negativnih ukrepov EU in ZDA (sankcije) proti Kosovu (zmanjšanje uradnih srečanj in finančni ukrepi).
Posledice dogodkov na Banjskem in perspektiva dialoga
Težko je ugotoviti, kaj je bil glavni cilj Radoičićeve skupine, glede na to, da je bila njihova akcija, kot je videti, prekinjena že zelo zgodaj. Kot je izjavil sam Vučić, je bil Radoičić njegov tesen sodelavec za vprašanja na Kosovu, naklonjenost vlade pa je razvidna tudi iz velikega števila poslov, ki so jih njegova podjetja dobila na državnih razpisih.
Dogodki v Banjski bodo nedvomno imeli negativne posledice za srbska stališča, tako v pogajanjih Beograda in Prištine kot tudi glede razmer na Kosovu. Vplivajo lahko tudi na stališča oblasti v Beogradu, ki ji del javnosti v Srbiji očita krivdo za te dogodke, ne glede na to, ali je vedela ali ne za njihovo pripravo, pa tudi za njeno neodločno in zmedeno reakcijo. Razpis izrednih volitev (parlamentarnih in lokalnih) v Srbiji, decembra letos je način, da se po eni strani odvrne pozornost od razprav o »odgovornosti za Banjsko«, po drugi strani pa potrdi zamajana legitimnost vlade SNS v pogojih zmanjševanja javne podpore, kar se je začelo z velikimi protesti maja letos (po dveh množičnih umorih).
Čeprav je Vučić izgubil del ugleda “zanesljivega stabilokrata«, je za zdaj malo verjetno, da bi glede na režim v Beogradu prišlo do negativnih ukrepov zahodnih držav, razen morda simboličnih. Tudi med zadnjo krizo je Vučić nakazal, da “želi ohraniti mir”, pri čemer je sprejel prošnje Nata za zmanjšanje števila vojakov ob meji s Kosovom.
Z razjasnitvijo konkretnih okoliščin dogodkov v Banjski bo tudi bolj jasno, kako se bosta na te dogodke odzvali EU in ZDA. Čeprav se v ZDA in EU slišijo glasovi, ki zahtevajo ostrejši in drugačen odnos do režima v Beogradu, v kratkem ne gre pričakovati resnejših političnih sprememb. Posredniki iz EU bodo nadaljevali s poskusi oživitve dialoga v kakršni koli obliki, medtem ko bosta EU in ZDA skupaj nadaljevali z zahtevami, da obe strani izvajata dogovorjene dogovore o normalizaciji.
Dogodki so okrepili položaj Albija Kurtija v potekajočih pogajanjih, zlasti ko gre za razpravo o oblikovanju ZSO in deeskalacijo razmer na severu Kosova. Pokazal bo še manj prožnosti pri popuščanju srbski strani, zunanji pritisk nanj pa se bo zmanjšal. Po drugi strani pa bodo prihajajoče volitve v Srbiji in dogodki v Banjski, ki jih srbska javnost dojema predvsem kot neuspeh Vučićeve kosovske politike, zmanjšali njegovo pripravljenost na popuščanje in okrepili avtoritarne težnje beograjskega režima.
Kurtijeva neprilagodljivost se je na eni strani združila z občutkom frustracije na srbski strani in povečano grožnjo, ki so jo dogodki v Banjski povzročili na obeh straneh, skupaj z nezmožnostjo EU in ZDA, da zagotovita resen kompromis. V dialogu, kakršen je bil, predstavljajo nevaren splet okoliščin in nakazujejo, da ni izključena kakšna nova, še hujša kriza in zaostrovanje.
Na splošno lahko ugotovimo, da »kosovski vozel«, kot ena od nevralgičnih točk v regiji z velikim potencialom destabilizacije ostaja nerazrešen.
Avtor: Forum za Evropski Balkan
Naslovna fotografija: (AP Photo/Visar Kryeziu)