Pred začetkom ogrevalne sezone se, tako kot marsikje drugje v Evropi, v mestih na območju Zahodnega Balkana vedno znova začnejo spraševati o cenah elektrike in ogrevanja. V nasprotju z mesti na Zahodu, se v balkanskih mestih ne bojijo, da bi jim pozimi elektrike ali toplote zmanjkalo zaradi z vojno v Ukrajini ali v Izraelu povezanih motenj v oskrbi, bolj jih skrbi zanesljivost in učinkovitost delovanja starih in močno dotrajanih proizvodnih zmogljivosti. Poleg tega elektrarne, pretežno na premog, predstavljajo resno ekološko tveganje, saj se mesta v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Severni Makedoniji in na Kosovu uvrščajo iz zime v zimo višje na svetovnih lestvicah najbolj onesnaženih mest na svetu.
Nujno potrebna vlaganja v izgradnjo novih in povečanje ter prenovo obstoječih proizvodnih zmogljivosti in omrežja tako niso zgolj ekonomska nuja, ki jih regiji Zahodnega Balkana narekuje Evropska unija, temveč so izhod iz položaja, v katerem z zdravju škodljivimi izpusti kot stranskim produktom zastarele proizvodnjo elektrike in toplote države dobesedno ubijajo svoje prebivalce.
BiH se bo stežka odpovedala termoelektrarnam
Bosna in Hercegovina je tradicionalno velika izvoznica električne energije, največja med vsemi državami Zahodnega Balkana. Problemi, s katerimi se sooča energetika v BiH so bolj kot ne podobni problemom energetik v vseh drugih balkanskih državah. Ker je BiH v energetskem smislu samozadostna in največja proizvajalka elektrike med šestimi državami Zahodnega Balkana, se v tem besedilu osredotočamo na energetsko panogo v Bosni in Hercegovini, v prihodnjih besedilih pa bomo orisali stanje v drugih državah regije.
Kako pomembna je elektrika za BiH, jasno kaže že dejstvo, da ima vlada entitete Federacije BiH sedež v isti stavbi kot Elektroprivreda BiH, vodilni ljudje v politiki pa se pogosto kalijo prav v energetskem sistemu. Generalni direktor te državne družbe in kasneje tudi cel mandat predsednik entitetske vlade je bil energetski strokovnjak in danes svetovalec na področju energetike iz Sarajeva Edhem Bičakčić.
Čeprav velja za proizvajalko umazane elektrike, Bičakčić opozarja, da je Bosna in Hercegovina sprejela vse relevantne evropske zaveze o razogljičenju, kar pomeni, da bodo do leta 2050 morali opustiti vse tradicionalne vire za proizvodnjo elektrike, ki povzročajo ogljične izpuste. Že leta 2026 pa bodo tudi tamkajšnje termoelektrarne morale začeti plačevati emisijske kupone, ki bodo konkurenčnost njihove proizvodnje v primerjavi z evropskimi tekmeci močno zmanjšali. »Pred našimi zavezami dani Evropi oziroma konkretneje Energetski skupnosti ne moremo zbežati oziroma lahko bežimo, a to bežanje bi nas lahko drago stalo,« Bičakčić pojasnjuje, kako resno v BiH jemljejo dane zaveze na področju izpustov.
Obnovljivi viri v BiH še niso dovolj izkoriščeni
Država, ki je sicer še vedno zelo odvisna od premoga, s polno paro pripravlja številne projekte za izgradnjo novih zmogljivosti za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov (OVE), poleg hidroelektrarn so v ospredju predvsem načrti za nove vetrne in sončne elektrarne. »Pripravljenih je res zelo veliko veliko projektov, ki bi v omrežje lahko spravili na tisoče novih megavatnih ur. Po sedaj veljavnih načrtih bi do leta 2030 oziroma 2035 morali zgraditi zmogljivosti za proizvodnjo dodatnih 200 megavatnih ur vsako leto. Že zdaj pa beležimo eksponencialno rast zmogljivosti za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov,« pojasnjuje Bičakčić.
Tako hitri rasti proizvodnih kapacitet bo nujno moralo slediti še povečanje zmogljivosti prenosnega in distribucijskega omrežja. Nujno bodo potrebna vlaganja v gradnjo novih in prenovo obstoječih zmogljivosti za prenos električne energije. Če ne bodo dovolj hitro in obsežno okrepili zmogljivosti prenosa, se zaman trudijo s povečevanjem proizvodnih zmogljivosti. BiH, ki letno izvozi za okoli štiri teravatne ure elektrike, vse te količine proda po tržnih cenah, ki jih določijo trgovci večinoma na borzi v Budimpešti, nekaj pa tudi v Zagrebu in Beogradu.
V državni energetski strategiji je med drugim zapisana tudi možnost za otvoritev borze električne energije na ozemlju BiH. »Že zdaj imamo 26 licenciranih trgovcev z elektriko, imamo tudi sicer veliko znanja in izkušenj na energetskem področju, zato verjamem, da bi Bosna in Hercegovina na svoji borzi imela kaj ponuditi,« razmišlja Bičakčić.
Tesna povezava s sosednjo Srbijo
Tudi elektro sistem sosednje Srbije sloni pretežno na elektriki iz termoelektrarn, ki so podobno kot v BiH v razmeroma slabem stanju, zastarele in temu primerno neučinkovite. Podobno kot pred prejšnjo zimo tudi letos v Srbiji potrošnike skrbi, ali bodo imeli dovolj toplotne in električne energije za svoje potrebe. Zato je povpraševanje velikih srbskih kupcev po premogu iz rudnikov v BiH gromozansko. »Praktično vse, kar jim vlada entitete Federacije BiH dovoli, oni pokupijo. Morate razumeti, da država mora regulirati prodajo premoga, če želi zagotoviti stabilno oskrbo svojim elektrarnam. V Srbijo se prodajo velikanske količine premoga, ki pretežno ne ustreza potrebam naših termoelektrarn. Pogovarjava se o več sto tisoč tonah, velikanske tovorne vlakovne kompozicije, polne premoga, so neprestano na poti v Srbijo,« pove Bičakčić.
Ob tem ne gre pozabiti, da je stanje v rudnikih v BiH zelo slabo, dolga leta zanemarjanja, pomanjkljivega vzdrževanja in kronična odsotnost naložb so močno načeli donosnost rudnikov v BiH. V preteklosti so srbski kupci premogovnikom v BiH plačevali z lesom, tovornjaki, ki so iz BiH odpeljali premog, so se nazaj vračali napolnjeni z lesom, ki so ga premogovniki porabili za nujno potrebna sanacijska dela.
Zeleni prehod BiH je nuja za vstop v EU
Temeljita sanacija, skupaj s predvidenim zelenim prehodom, predstavlja resen izziv za politiko v Bosni in Hercegovini, ki ji podobno velikih in kompleksnih izzivov že tako ne manjka. Prestrukturiranje rudarske industrije po reformah, ki jih bo BiH zaradi sebe in zaradi danih zavez Bruslju morala izpeljati, bo zelo boleč proces in kor tak trd oreh za politiko v BiH, saj brez obsežnih odpuščanj in dodatnih socialnih stisk preprosto ne bo šlo. Postopno opuščanje rudarjenja že zdaj spreminja podobo podeželja v BiH, lokalne oblasti pa kot enega od izhodov iz trdega kopanja črnega zlata vidijo turizem na območju opuščenih rudnikov, ki jih sčasoma zalije voda in od človeka pozabljeni bolj ali manj sami od sebe nepričakovano postanejo raj za ribiče, kopalce, jadralce na deski in podobno.
To evropsko dvorišče obvladuje Kitajska
Prihodnost predvidene 700 milijonov evrov vredne kitajske naložbe v gradnjo sedmega bloka termoelektrarne Tuzla visi v zraku že vse od leta 2014, ko je bil posel sklenjen. Leta 1959 zgrajena največja elektrarna v BiH je močno zastarela in je nujno potrebna prenove. Vendar pa so zaradi negativne konstelacije notranjih in zunanjih, pretežno političnih, razlogov s projektom tako zelo dolgo odlašali, da so kitajski investitorji vmes prenehali sodelovati z ameriškim dobaviteljem opreme General Electric (GE), katerega opremo so želeli imeti v Tuzli, Evropa se je povsem odmaknila od premoga kot umazanega vira za proizvodnjo elektrike in Kitajska se je v tem času zavezala, da bo prenehala postavljati termoelektrarne zunaj meja svoje države.
»Prepričan sem, da sedmi blok v Tuzli potrebujemo, sredstva za to so zagotovljena in čeprav Kitajci ne morejo dobaviti opreme GE, se lahko z njimi sklene zavezujoča pogodba, da bodo s svojo opremo zagotavljali pričakovano 43-odstotno učinkovitost. Vse to bi morali narediti odločevalci v politiki, pa očitno nimajo dovolj poguma za kakršnokoli odločitev, tudi za prekinitev posla ne,« pojasnjuje Bičakčić.
Kdo vse se zanima za energetski trg BiH?
Da bi nekako poskušali pomiriti kitajske vlagatelje, ki se v Tuzli počutijo prikrajšane zaradi dolgotrajnega obotavljanja z začetkom projekta, je državna Elektroprivreda BiH kot lastnica TE Tuzla tem istim vlagateljem dodelila 25 milijonov vreden posel prenove dela obstoječih zmogljivosti v Tuzli, ki naj bi se pričela marca prihodnje leto.
Tudi brez TE Tuzla so kitajski vlagatelji najbolj živahni na bosansko-hercegovskem energetskem trgu. Medtem ko jim naložba v Tuzli, predvsem zaradi drugih in ne zaradi njih samih, visi v zraku, so Kitajci posredno ali neposredno vpleteni v celo vrsto projektov izgradnje elektrarn iz obnovljivih virov. S svojo prožnostjo in hitrim odločanjem so na številnih projektih prehiteli prav tako pomembne vlagatelje iz Nemčije. Kar zadeve slovenske vlagatelje, so ti prisotni v nekaterih konzorcijih pri vetrnih in sončnih elektrarnah, najbolj dejavni so bili na področju malih hidroelektrarn, a je oblast v BiH gradnjo malih hidroelektrarn na zahtevo varuhov narave prepovedala. »Menim, da je bila to precej nepremišljena in zelo unikatna poteza naše oblasti, ki je žal odgnala pomembne slovenske investitorje,« pove sogovornik.
Transformacija energetskega področja BiH bo komplekstna in zahtevna
Zapletena administrativna ureditev, delitev na entitete, kantone in podobno močno upočasnjuje odločanje o pomembnih infrastrukturnih in energetskih naložbah. Še bolj zapletena in nestabilna politična situacija pa že tako kompleksne pogoje za investicije zgolj še dodatno oteži, se strinja sogovornik. Varnostne razmere v Evropi v luči vojne v Ukrajini in zdaj še izraelskega obračuna s skrajno skupino Hamas po eni strani pomeni pritisk na cene energije in izgradnjo elektroenergetskih objektov kapitalu dela bolj privlačno, po drugi strani pa politično negotovo okolje nikoli ni prav privlačno za kapitalske naložbe. »Evropska pot, po kateri smo se odločili hoditi, od nas na energetskem področju zahteva, da sočasno zapiramo termoelektrarne in pospešimo gradnjo zmogljivosti OVE. Sam kot človek iz energetike bi si želel, da malo manj hitimo z odrekanjem premogu in malo bolj pohitimo z gradnjo novih elektrarn na veter in sonce,« pravi Bičakčić in doda, da si vsi skupaj lahko samo želimo, da se bo vojna norost v Ukrajini in na Bližnjem Vzhodu kmalu umirila v dobro vseh nas.