Odcepitev Republike Srbske, priročno retorično orodje oziroma ekonomski samomor

Retorika, ki se suče okoli svaril o razpadu oziroma o ogroženi celovitosti Bosne in Hercegovine (BiH), ni nov fenomen. Novo pa je to, da se v nasprotju s preteklim obdobjem, ko tovrstne retorike nihče ni jemal pretirano resno, razmere razvijajo tako, da bi tisto, kar včeraj ni bilo vredno resne obravnave, prav kmalu lahko postala resna grožnja. Ne zato, ker pripadniki treh konstitutivnih narodov, Bošnjaki, Srbi in Hrvati ne bi mogli živeti drug z drugim, ostre nacionalistična retorike pa so se navadili in nanjo otopeli. Ključno, kar se je spremenilo v okolju, kjer predsednik Republike Srbske Milorad Dodik že leta občasno, po potrebi, grozi z odcepitvijo, je geopolitično okolje.

Vojna Rusije proti Ukrajini vstopa v tretje leto. Znakov, da je ena od postranskih žrtev velike vojne na vzhodu tudi enotnost med članicami Evropske unije preprosto ni mogoče več pometati pod preprogo. Negotovosti v zvezi s kaosom v Gazi, vplivom morebitne ponovne izvolitve Donalda Trumpa za predsednika Združenih držav Amerike na razmere v Evropi ne prispevajo k stabilnim pričakovanjem glede prihodnosti najbolj volatilnega območja na Stari celini.

Tako se rojevajo alternative evropski poti

Navkljub spodbudnim glasovom iz Bruslja in na široko odprtim vratom Evropske unije, evropska pot držav Zahodnega Balkana niti približno ni ravna cesta. Nasprotno, prevladujoče nacionalistične politike, ki so neposredni dediči vojnih politik iz 90. let, vse manj zadržano ponujajo alternative evropski poti. Zamisel o združitvi vseh Srbov v eni državi, ki je v obliki velikosrbske ideje poganjala krvave balkanske vojne, je ponovno oživela v podobi koncepta „srbski svet“. Zamisel, ki je bolj kot ne kopija zamisli „ruski mir“ (ruski svet), poleg vsega drugega nuja platformo za uveljavljanje ruskih interesov v regiji.

Zavezništvo z Orbanom predsedniku Republike Srbske Miloradu Dodiku krepi položaj na domačem političnem terenu

Medtem ko v takšnem geopolitičnem okolju številni tradicionalni politiki delujejo nekoliko izgubljeno, se srbski predsednik Aleksandar Vučić in predsednik Republike srbske Milorad Dodik v takšnih razmerah počutita kot riba v vodi. Najtesnejša zaveznika ruskega predsednika Vladimirja Putina imata še enega skupnega zaveznika, vzornika in prijatelja, ki jima je bistveno bližje. Viktor Orbán, predsednik vlade Madžarske, je na nedavni proslavi ob devetem januarju, neustavnem prazniku dneva RS, dobil najvišje odlikovanje te entitete. Praznik, ki je zlasti v očeh bošnjaškega dela prebivalstva sporen, ker obeležuje dan, ko se je Republika Srbska ločila od BiH, kar je bilo uvod v krvavo vojno, so kljub svarilom z Zahoda, naj tega ne počnejo, v Banjaluki vseeno proslavili.

Zakaj je Orban Balkanu bolj nevaren kot Putin?

Adnan Ćerimagić, politični analitik za Zahodni Balkan pri Evropski pobudi za stabilnost (European Stability Initiative), je spomnil, da je enako odlikovanje leto pred Orbanom dobil ruski predsednik Vladimir Putin. Vendar pa je po njegovem prepričanju Orban kot šef vlade članice EU in Nato zveze bolj nevaren in destruktiven za BiH in celotno regijo kot Putin. Orbanova podpora Dodiku daje več verodostojnosti in političnega kapitala kot podpora Putina, ki je izpričani nasprotnik EU, prav zato je v tem smislu Orbanova podpora bolj nevarna za BiH in enotnost severnoatlantskega zavezništva. Ćerimagić v pogovoru za Neue Zürcher Zeitung poudarja, da bi Bruselj in Nato opisano realnost morala izrabiti sebi v prid in zarisati jasno črto, ki je Beograd in Budimpešta ne smeta prestopiti v BiH. Medtem ko zavezništvo z Orbanom Vučiću in Dodiku krepi položaj na domačem političnem terenu, bi Bruselj Dodikovi zavezništvi z Beogradom in Budimpešto moral izrabiti sebi v prid, kot vzvod, s katerim bi preprečil morebitno odcepitev Republike Srbske.

Preveč potrebujejo denar, da bi se vlagatelji morali bati

Zadnji val nasprotovanja skupni državi in institucijam ima korenine še v mandatu prejšnjega visokega predstavnika Valentina Inzka, ki je ob koncu svojega mandata uveljavil zakon, ki zanikanje in poveličevanje genocida ter vojnih zločinov in njihovih storilcev obravnava kot kaznivo dejanje. Odpor proti tej zakonski spremembi se je celo stopnjeval, kar je bilo pričakovano v državi, kjer ulice in trgi dobivajo imena po ljudeh, ki so za pripadnike enega naroda heroji, za druge pa zločinci.

Kako lahko sovražni govor boli, je na svojem žepu občutil Saša Trivić, lastnik verige pekarn v Sarajevu.

Kako konkretno lahko sovražni govor boli, je na svojem žepu občutil Saša Trivić, v Sarajevu rojeni Srb je namreč lastnik verige pekarn v svojem rodnem mestu. Trivić, ki je sicer tudi predsednik združenja delodajalcev Republike Srbske, je nedavno ob razpravi o volilnih goljufijah v Srbiji na vprašanje na družbenem omrežju X „Boste v Srbiji naredili novo Srebrenico?“ odgovoril s še bolj provokativnim in neustreznim „V Srebrenici smo vadili za vas. Pripravite se“. To je sprožilo val ogorčenja med Sarajevčani, ki so sprva napadali Trivičeve pekarne, kasneje pa so ga z organiziranim bojkotom kupci prisilili, da zapre eno od svojih trgovin. Trivića, ki se je za svoje neprimerne izjave takoj opravičil in jih umaknil z družbenega omrežja, smo vprašali, kako po njegovi oceni politične napetosti v državi lahko vplivajo na posel.

Pojasnil je, da so politične napetosti in periodično zaostrovanje politične retorike v BiH že del folklore, resni gospodarstveniki pa se zanje že dolgo ne zmenijo več. Po njegovem mnenju so pri tem tuji vlagatelji v prednosti, saj jih notranje te napetosti in nesoglasja zadevajo še bistveno manj kot domače. „Če mi vlagamo svoj denar v to poslovno okolje in ne pričakujemo nekih resnejših težav, ne vidim razloga, da bi vlagatelji iz tujine bili prestrašeni,“ pove Trivić.

V entiteti Republika Srbska so zelo močno zastopani vlagatelji iz Slovenije, RS pa jim je privlačna zaradi razmeroma nizkih davkov. Desetodstotni davek na dobiček, nižji davki in prispevki ter usposobljena delovna sila, ki je kljub visokemu povpraševanju po zaposlenih, še v cenejša kot v Sloveniji, čeprav je tudi v RS že zmanjkuje. Meddržavni sporazum o preprečevanju dvojnega obdavčevanja in v primerjavi s Federacijo BiH bistveno preprostejša administrativna ureditev, kjer je večina ključnih procesov centralizirana, magnet za tuje vlagatelje.

Poceni elektrika za domača podjetja, tudi podjetja v tuji lasti so tam domača podjetja, je v tem času dodatna spodbuda za vlagatelje, je prepričan Trivić. Številne občine namreč v zameno za nova delovna mesta ponujajo privlačne svežnje ugodnosti, vključno z brezplačnim zemljiščem za postavitev proizvodnega obrata.

Veliki igralci so še vedno odvisni od politike, a tako velikih kot je Mladen Milanović Kaja ni, njemu je politika na začetku zanesljivo pomagala, zdaj pa je po oceni številnih poznavalcev večji in močnejši od vladajoče politike. Spomnimo, Milanović, sicer eden pomembnejših delodajalcev v Republiki Srbski, je lastnik ljubljanske družbe KPL, nedavno pa je kupil tudi propadajoči trgovski del v neposredni bližini športne dvorane in stadiona Stožice.

Pričakovati več podobnih naložb iz RS je težko, saj tako kapitalsko močnih igralcev RS ne premore veliko, pravijo naši sogovorniki, ki o ozadju Milanovićevega poslovnega podviga v Stožicah niso želeli špekulirati. Čeprav ne skrivajo dvomov o poslovnem smislu takšne naložbe, so naši sogovorniki pri komentiranju tega posla zadržani, saj o samem projektu in morebitnih zakulisnih dogovorih vpletenih nimajo informacij, zato bi bilo krivično na prvo žogo omalovaževati smiselnost naložbe v Stožice.

„Varnost v RS in v Federaciji BiH je za tuje investitorje zagotovljena, čeprav državi ne manjka težav s kriminalom, je potreba po dobrih delovnih mestih tako velika in ozaveščenost o družbenih koristih vsakega tujega podjetja v tem okolju tako velika, da se za varnost zagotovo nikomur ni treba bati,“ pravi Trivić.

Kot predsednik združenja delodajalcev je Trivić na tekočem z vsemi novimi naložbami, tako se veseli, da v Prnjavor prihaja velika tovarna Mahle, ki je v nemški lasti in izdeluje avtomobilske dele, zaposlili bodo 800 ljudi. Polovica kandidatov je bila iz tujine, torej domači ljudje, ki že delajo nekje v tujini in bi se radi vrnili domov, če bi imeli priložnost delati za uigledno tuje podjetje. Trivić računa, da bo tudi BiH prej ali slej doživela trenutek, ko se bodo domov začeli vračati njeni izseljenci, bolje usposobljeni in z večjim naborom izkušenj in znanj kot takrat, ko so odšli od doma. Podoben trend so doživeli na Poljskem in še v kakšni državi vzhodne in južne Evrope.

Odcepitev RS je lahko priročna zgodba za politična obračunavanja, v ekonomskem smislu pa bi to bil samomor, že samo preimenovanje uprave za davke bi povzročilo kopico težav, kakršnih si jih nikjer v BiH ne morejo predstavljati, še opozarja Trivić.

Vir: FEB

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja