– mednarodne in domače posledice –

17. decembra 2023 zvečer, po objavi prvih rezultatov parlamentarnih in lokalnih volitev v Beogradu, so predstavniki koalicije “Srbija proti nasilju” sporočili, da ne priznavajo rezultatov volitev. Po njihovo so bile v veliki meri neregularne, kar je med drugim vključevalo kupovanje glasov, pritiske na volivce, predvsem pa nezakonito »preselitev« več deset tisoč volivcev iz notranjosti Srbije in tujine (BiH) na beograjsko volilno listo. S tem so rezultati volitev, po mnenju predstavnikov opozicije (pa tudi nekaterih opazovalcev, kot je NVO “Crta”), predvsem v Beogradu, spremenili pravo voljo državljanov. Po reviziji volilnih imenikov so zahtevali ponovitev volitev na vseh ravneh.
Na podlagi uradnih rezultatih parlamentarnih volitev je SNS dobila 46,7 % glasov, lista Srbija proti nasilju (SPN) 23,7 %, SPS (6,55 %) in Novi DSS (5 %). . Na volitvah za mesto Beograd je SNS po uradnih podatkih dobila 39 % glasov, sledi SPN (34,6 %), “Nada” (DSS) – 6%, “MI-glas iz naroda” (5,4 %) in SPS 4,7 %.
Spor o regularnosti volitev se je nadaljeval s pritožbami opozicije na pristojne institucije (volilne komisije, upravno in ustavno sodišče), a brez rezultatov. Predsednik Srbije Aleksandar Vučić in predstavniki njegove stranke SNS so izjavili, da “volitve še nikoli niso bile bolj čiste” in da je bilo v zapisnikih kontrolorjev med volitvami ugotovljenih zelo malo nepravilnosti.
Protesti ob decembrskih volitvah pa so se nadaljevali med novoletnimi prazniki in kasneje, kar je vključevalo ulične proteste, gladovne stavke nekaterih voditeljev opozicije (kot je ena izmed nosilk liste “Srbija proti nasilju” Marinika Tepić), vlaganje pritožb na sodišča ter tožbe in pritožbe opozicije na mednarodne institucije.
Kaj pravijo mednarodne opazovalne misije?

Preliminarni pogledi različnih mednarodnih opazovalnih misij na decembrske volitve so bili precej kritični. Misija ODHIR (OVSE) je sporočila, da je volilni dan minil razmeroma mirno, a s posameznimi pojavi nasilja, poročili o nepravilnem dogajanju na voliščih, pa tudi z domnevami o prevozih volivcev, ki bi na lokalnih volitvah glasovali za vladajočo stranko. Kot najpomembnejše so navedli očitke o kupovanju glasov, premeščanju (migraciji) volivcev iz drugih krajev, ustrahovanju in pritiskih na volivce, ter zlorabi državnih sredstev v volilni kampanji. Resne pripombe so izrazili tudi opazovalci misij Sveta Evrope in EU, posebno izjavo pa sta v imenu EU podala visoka zunanjepolitična predstavnica in komisar za širitev. Izrazili so “zaskrbljenost nad načinom, kako je potekal volilni proces”, ki “zahteva oprijemljive izboljšave in nadaljnje reforme” s pričakovanjem, da bodo pristojni državni organi transparentno preiskali verodostojna poročila o nepravilnostih, vključno z obtožbami v zvezi z lokalnimi volitvami v Beogradu. Nemško zunanje ministrstvo je sporočilo, da so volilne nepravilnosti v Srbiji, o katerih poročajo mednarodne opazovalne misije, “nesprejemljive” za državo, ki je kandidatka za Evropsko unijo (EU).
Po drugi strani pa so bili odzivi bolj zmerni. Nekateri tuji predstavniki so izrazili nevtralna in previdna stališča do volitev, na čelu z veleposlanikom ZDA v Beogradu (Christopher Hill) in v določeni meri poročevalcem Evropskega parlamenta za Srbijo Vladimirjem Bilčikom.
Predstavniki oblasti so precej živčno in zaničevalno komentirali negativne pripombe tujih in tudi domačih opazovalcev. Organizacija »Crta«, ki je naredila dokumentirano analizo t.i “migracije” (manipulacije s prijavo volivcev iz notranjosti Srbije za volitve v Beograd) volivcev, je premierka Brnabićeva obtožila “destabilizacije Srbije in poskusa ogrožanja ustavnega reda”. Predsednik Vučić je člane Sveta Evrope in EP iz Avstrije obtožil, da so “kradli glasove znotraj lastne stranke in manipulirali z našimi glavami”. Decembra 2023 je Vučić napovedal tudi poseben “elaborat” oziroma pismo o tem, kako se je v volitve vmešala “tuja sila” (predvideva se, da je mislil na Nemčijo), a se je pozneje kot kaže odpovedal tovrstnemu zaostrovanju.
Večina poslancev EP kritična do okoliščin v katerih so potekale volitve v Srbiji
Ob nadaljevanju opozicijskih protestov v Srbiji se je v mednarodnih institucijah nadaljevala razprava o okoliščinah volitev v Srbiji. Tako je 17. januarja 2024 v Evropskem parlamentu potekala zelo kritična razprava na to temo, po kateri je bila objavljena posebna resolucija (8.2.2024). Večina predstavnikov vodilnih strankarskih skupin (EPP, SD, liberalci, zeleni) je izrazila zadržke in kritike glede načina organizacije volitev v Srbiji, medtem ko so razumevanje za srbsko vlado izrazili predvsem predstavniki strank skrajne desnice (»Identiteta in demokracija« ) in iz madžarskega Fidesza.
Ton in vsebina končnega poročila ODHIR, ki pa je praviloma objavljeno šele nekaj mesecev po volitvah, bosta močno vplivala na nadaljnje odzive na mednarodni ravni, predvsem pa posameznih držav.
Kaj dejansko hoče srbska opozicija?
Srbska opozicija je napovedala, da bo nadaljevala boj za ponovitev volitev v demokratičnih in rednih razmerah v treh smereh: protesti znotraj institucij, vključno z novim sklicem državne skupščine, ki je bila konstituirana 6. februarja; neinstitucionalni (ulični in podobni) protesti ter delovanje do mednarodnih dejavnikov. Predstavniki strank koalicije “Srbija proti nasilju” so v pismu, naslovljenem na institucije EU in države EU decembra 2023, trdili naslednje:
– da ne sprejme rezultatov parlamentarnih in lokalnih volitev, zlasti v Beogradu, dokler ne bo končana mednarodna presoja njihove pravilnosti,
– da do 15. februarja pripravi poročilo o nepravilnostih volitev, ki bi potekalo pod nadzorom OVSE, Sveta Evrope in Evropske komisije,
– Oblikovati posebno mednarodno verifikacijsko telo, v katerem bi bili paritetni predstavniki vlade in opozicije ter predstavniki glavnih strankarskih skupin v Evropskem parlamentu, katerega cilj bi bil nadzor nad izvajanjem priporočil organizacij, ki so izvajale volilni nadzor (ODHIR, CRTA in drugi) za pripravo novih volitev.
Predstavniki demokratične opozicije iz koalicije “Srbija proti nasilju” v svojih stikih s tujimi predstavniki posebej izpostavljajo, da je treba ustaviti politiko popuščanja režimu v Beogradu, ki je na zadnjih volitvah naredil še en korak proti propadu demokratičnih načel in preoblikovanje državnih institucij v dolgotrajne roke vladajoče stranke. Proevropska opozicija poudarja, da bi ustrezni odzivi EU pozitivno vplivali na pozitivnejši odnos do EU državljanov Srbije, ki so že vrsto let razočarani nad politiko evropskih institucij, ki sodelujejo z oblasti v Srbiji. Ona pa kaže vse večjo stopnjo avtokracije, a tudi odkrito odstopanje od evropskih demokratičnih vrednot. Opozarjajo, da bi, če ne bo resnejših odzivov, obstajala nevarnost povečane prakse prirejanja volitev v širši regiji, predvsem pa v BiH in Črni gori, ob upoštevanju možnosti ‘prenosa, tj. izposoje ustreznega število volivcev’, kot se je tokrat zgodilo ob podpori Dodikove stranke v Republiki Srbski za SNS in volitve v Beogradu.
V začetku februarja se je nadaljevalo nekakšno povolilno manevriranje med oblastjo in opozicijo, ko gre za dinamiko in način konstituiranja Narodne skupščine Republike Srbije, oziroma skupščine mesta Beograd. Oblasti so oblikovanje Državne skupščine Republike Srbije predvidele za 6. februar 2024, torej dva dni pred glasovanjem o volitvah v Srbiji v Evropskem parlamentu. Čeprav so bila v opoziciji manjšinska stališča s predlogom bojkota oblikovanja DZ, je večinsko stališče v koaliciji SPN, da opozicijske stranke sprejmejo osvojene mandate in nato nadaljujejo z različnimi oblikami protestov, bojkotov in obstrukcij znotraj in zunaj NS (eden od argumentov se nanaša na obveščanje javnosti, tj. prebivalstva; ker seje državnega zbora neposredno prenaša nacionalna televizija RTS – do katere opozicija v bistvu skoraj nima dostopa. Udeležba na sejah državnega zbora bi lahko pripomogla k pojasnjevanju stališč opozicije širšemu delu prebivalstva in podajala informacije o volilni kraji, o kateri je bilo v medijih pod nadzorom vlade zelo malo govora.
Pri konstituiranju skupščine mesta Beograd (kjer naj bi imele največje posledice volilne manipulacije, tj. zamenjali zmagovalca), še ni jasno, ali bo imela sedanja vladajoča koalicija SNS-SPS večino za volitve župana. Najverjetnejša možnost je, da bo vlada privabila več svetnikov iz novoustanovljene stranke dr. Nestorovića, ki je doživela nenaden vzpon na decembrskih volitvah.
Stigma ‘ukradenih volitev’ ostaja

Namesto zaključka lahko trdimo, da bodo notranjepolitične razmere v Srbiji ostale nestabilne, ne glede na relativno visoko prednost (absolutno večino), ki jo ima vladajoča stranka v nacionalnem parlamentu. Stigma “ukradenih volitev” s strani oblasti bo ostala prisotna tudi v prihodnjem obdobju, sploh če upoštevamo, da so že junija lokalne volitve v mestih kjer decembra 2023 niso bile organizirane (med njimi Novi Sad, Niš, občine v mestu Beograd itd.). Organizacija teh volitev pa bo v senci volitev decembra 2023 in bo odvisna od modalitete morebitnega dogovora o temeljnih zahtevah opozicije, ki se verjetno lahko zreducirajo na vprašanje nadzora volilnih seznamov, in možnosti dostopa do nacionalne televizije (RTS), s katere so bila opozicijska stališča tako rekoč izgnana.

Po epizodi z volitvami je predsednik Srbije v svojem slogu napovedal “obrat v prihodnost” in novo fazo investicijskega in gospodarskega razvoja v Srbiji, povezano z organizacijo razstave Expo 27 v Beogradu, kar sovpada s koncem njegovega predsedniškega mandata (2027). Napovedal je, da bo nova srbska vlada sestavljena hitro in da do leta 2027 ne bo več izrednih volitev (kar je bilo v zadnjem desetletju skoraj stalnica). V tem smislu je še posebej pomembno, da vlada ohrani neposreden nadzor nad mestom Beograd, kamor bo usmerjena večina investicij za Expo 27. Vlada ima še vedno vse instrumente medijskega, institucionalnega in finančnega nadzora ter kot absolutna večina v novem parlamentu ima veliko prednost pred opozicijo, ko je treba velik del srbskega prebivalstva prepričati v pripoved o “najbolj čistih volitvah”.
Po drugi strani pa podaljševanje notranjepolitične krize, ki se spušča v vprašanje legitimnosti, oblasti ne ustreza, še posebej glede na zunanjepolitične okoliščine, pritiske in napetosti. V odnosih s Kosovom je še vedno napeta situacija, torej odsotnost bistvenega napredka v t.i. dialogu med Beogradom in Prištino, ne glede na formalni sprejem »sporazuma o poti k normalizaciji« iz Bruslja in Ohrida (iz leta 2023). V tem smislu je Vučić v svojih zadnjih izjavah nekoliko posredno začel spreminjati svoje povsem rigidno stališče do možnosti, da bi Srbija sprejela predloge mednarodnih teles glede sprememb nekaterih volilnih pogojev (predvsem za naslednje, ne za že organizirane volitve) .
Notranjepolitična dinamika v Srbiji bo v prihodnjem obdobju v veliki meri odvisna od nadaljnjih korakov mednarodnih institucij glede očitkov srbske opozicije glede decembrskih volitev, vključno z vsebino pričakovanega poročila ODHIR. V tem okviru bo osnovno vprašanje, ali in v kakšni obliki bo odgovor na zahtevo opozicije po oblikovanju posebnega mednarodnega raziskovalnega organa (pravnega ali političnega tipa), ki bi morebiti posredoval v smeri iskanja rešitve vprašanja volilnih razmer, še posebej glede na organizacijo bližajočih se lokalnih volitev junija 2024 (ko bi se lahko beograjske volitve morebiti ponovile še enkrat – tretjič v dveh letih).