“Črna gora in Slovenija imata skupno preteklost in skupno prihodnost: kot prijateljici in zaveznici, kot enakopravni državi članici evropske družine”
Črno goro je po petih letih premora obiskal najvišji uradni predstavnik Slovenije, in sicer predsednica te države Nataša Pirc Musar. Obisk iz države, ki te dni praznuje 20 let polnopravnega članstva v EU, ima posebno simbolno vrednost. Črni gori je bilo poslano sporočilo, naj stori vse, da čim prej sprejme demokratične norme EU, kot je to storila pred 20 leti Slovenija. Te se, med drugim, nanašajo tudi na vladavino prava in boj proti korupciji.
Slovensko predsednico Pirc Musarjevo je sprejel črnogorski predsednik Jakov Milatović z najvišjimi vojaškimi častmi. Gostja iz Slovenije je ob tej priložnosti spomnila, da imata Črna gora in Slovenija skupno preteklost, a tudi skupno prihodnost – kot prijateljici in zaveznici pa tudi kot polnopravni članici evropske družine. V ospredju pogovora so bila prizadevanja Črne gore na poti v Evropsko unijo in pomen čimprejšnje vključitve držav Zahodnega Balkana v evroatlantske integracije za stabilnost regije.
Na svečani večerji, ki jo je črnogorski predsednik Jakov Milatović priredil v čast svoji slovenski kolegici Nataši Pirc Musar na Cetinju, je bil prisoten tudi častni konzul Črne gore Vojislav Kovač, ki že več kot 30 let živi in dela v Sloveniji. Kot je tisti večer izpostavil črnogorski predsednik in ponovil pozneje prav tako še v Podgorici na slovensko-črnogorskem gospodarskem forumu, sta bila delo in prizadevanja častnega konzula ključna za krepitev dvostranskih odnosov in izboljšanje gospodarskega sodelovanja med Črno goro in Slovenijo. Črnogorski predsednik je poudaril, da mora biti Črna gora ponosna na svoje kadre.
Črnogorskega konzula smo vprašali, kako ocenjuje zrelost črnogorske družbe v primerjavi s slovensko, ko gre za evroatlantske integracije. »Poudaril bi, da je Slovenija odličen primer, kako celotna družba neke države deluje za višji cilj – govorim seveda o članstvu v EU. Prvega maja je minilo 20 let od njenega vstopa v EU in dobro se spominjam, kako so bili takrat v tej državi vsi politični subjekti in državljani osredotočeni na to, da Slovenija čim prej izpolni pogoje za članstvo. Mogoče manjka te vrste mobilizacija v Črni gori zdaj, ko imamo zagon za takšno zgodbo tudi iz EU. Te reforme, ki bi morale prodreti v vse pore črnogorske družbe, so naša obveza, Slovenija pa je na voljo s svojimi nasveti in izkušnjami« je poudaril konzul in dodal, da ga veseli, da se veliko mladih iz Črne gore odloča za študij na slovenskih univerzah. »To državo spoznavajo od znotraj, pa tudi njene standarde, zato upam, da bodo nekoč pridobljeno znanje prenesli in uporabili tudi v Črni gori«, dodaja Vojislav Kovač.
Gostja iz Slovenije predsednica države Nataša Pirc Musar je izrazila posebno zadovoljstvo nad ogledom spomenika slovenskemu pesniku Francetu Prešernu, avtorja arh. Roka Žnidaršiča, ki ga je leta 2018, ob dnevu državnosti Republike Slovenije, Podgoričanom podaril častni konzul Vojislav Kovač. To je obenem tudi edini spomenik Francetu Prešernu, ki stoji izven meja Slovenije. Predsednica Slovenije ni skrivala navdušenja nad konceptom in moderno podobo spomenika, ki ob vklesanih verzih iz ‘Zdravljice’ na najboljši možni način promovira tako Slovenijo kot tudi njeno zunanjo politiko in umetniške simbole v regiji.
Slovenska predsednica je skupaj z gostiteljem, kotorskim županom Vladimirjem Jokićem, svojim črnogorskim kolegom Jakovom Milatovićem, črnogorskim konzulom Vojislavom Kovačem, slovensko veleposlanico v Črni gori Bernardo Gradišnik, obiskala Kotor in si ogledala najnovejšo investicijo – panoramsko žičnico, ki skrbi za prevoze gostov in izletnikov od Kotorja do Lovćena.
Pri doseganju standardov EU ima ključno vlogo tudi gospodarstvo, zato je ob prvem obisku slovenske predsednice v Črni gori v Podgorici potekal slovensko-črnogorski forum, na katerem se je zbralo 70 predstavnikov slovenskih in črnogorskih podjetij.
Ob tej priložnosti so potekali pogovori za krepitev in odpiranje novih možnosti gospodarskega ter poslovnega sodelovanja med Slovenijo in Črno goro. Blagovna menjava med državama se giblje med 100 in 130 milijoni evrov letno, kar kaže na neizkoriščene možnosti. A tovrstni dogodki ne krepijo le obstoječih vezi, temveč odpirajo vrata tudi novim poslovnim priložnostim. Številnim podjetjem so se tako odprle možnosti v nove skupne prihodnje projekte in prav tako je bil narejen pomemben korak v smeri bilaterlanega in mednarodnega sodelovanja.