Po prvem krogu predsedniških volitev 24. aprila bodo volivci v Severni Makedoniji 8. maja v drugem krogu dobili novo predsednico ali predsednika, volili pa bodo tudi novi sklic parlamenta – Sobranja.
Severna Makedonija z 2,3 milijona prebivalcev ima 1,8 milijona registriranih volilnih upravičencev, da bi njihova na volitvah izražena demokratična volja obveljala, mora volilna udeležba preseči 40 odstotkov. V prvem krogu predsedniških volitev, ki so bile 24. aprila je številne analitike presenetil dober izid izzivalke, kandidatke desničarske opozicije, 70-letne Gordane Siljanovske Davkove, ki je z zbranimi 40,08-odstotka glasovi v prvem krogu premočno premagala aktualnega predsednika, 61-letnega socialdemokrata Steva Pendarovskega, ki je zbral komaj slabih 20 odstotkov glasov.
Profesorica je presenetila napovedovalce prihodnosti
Uspeh kandidatke opozicijske VMRO-DPMNE v prvem krogu predsedniških volitev je dobra napoved zanjo v drugem krogu in za njeno stranko na parlamentarnih volitvah osmega maja. Analitiki so že pred prvim krogom predsedniških volitev te opisovali kot nekakšen test pred parlamentarnimi volitvami in analitiki ocenjujejo, da so volivci precej jasno izrazili svoje nezadovoljstvo z vladajočimi socialdemokrati.
Če je bilo glasovanje za večinoma ceremonialni predsedniški položaj nekakšen lakmusov papir za parlamentarne volitve, bi barva tega papirja morala zelo skrbeti vladajoči tabor socialdemokratov, ki si bolj ali manj neuspešno prizadeva pospešiti pristop majhne balkanske države k Evropski uniji in dati pospešek gospodarskemu razvoju ter sočasno obračunati s korupcijo.
Tako analitiki kot običajni sogovorniki na televizijskih anketah so prepričani, da bo razlika med taborom vladajočih in desničarsko opozicijo na parlamentarnih volitvah še večja kot je to kazal predsedniški test. Toda, da makedonski analitiki in drugi napovedovalci politične prihodnosti niso nezmotljivi, je najbolj nazorno pokazala kar sama odvetnica in univerzitetna profesorica Siljanovska-Davkova s tem, da je zbrala dvakrat več glasov, kot so ji napovedovale javnomnenjske raziskave. Svoj uspeh v prvem krogu je favoritka makedonske desnice opisala kot »Neverjetno navdihujoč«, njenim nasprotnikom iz vrst Socialnih demokratov, ki jih vodi Dimitar Kovačevski, preprosto ni ostalo nič drugega, kot da priznajo, da so delali napake in ljudje so na volitvah o tem povedali svoje mnenje.
Zaskrbljujoč poraz pro evropskih sil?
Kandidatura Severne Makedonije za vstop v EU je bila leta 2005 sprejeta z velikim optimizmom. Vendar je skoraj dve desetletji kasneje dosegla le majhen napredek, deloma zaradi nasprotovanja sosednjih Grčije in Bolgarije, obeh članic EU. 61-letni Pendarovski je svoj slab rezultat opisal kot poraz pro evropskih sil, vendar je dejal, da se bo še naprej zavzeto pripravljal za drugi krog.
Sporazum iz leta 2017 o spremembi imena države iz Makedonije v Severno Makedonijo je končal njen spor z Grčijo, vendar je Bolgarija leta 2020 vložila veto zaradi zgodovinskih in jezikovnih vprašanj, za katere mnogi Makedonci pravijo, da usodno posegajo v njihovo nacionalno identiteto.
Toda zdi se, da so podporniki opozicije bolj kot ogrožanje nacionalne identitete in popuščanje Bolgariji kaznovali katastrofalno bilanco vlade na številnih področjih. Prav ta bo vodila v spremembo oblasti v Severni Makedoniji, napoveduje vodja pisarne nemške fundacije Konrada Adenauerja v Skopju Daniel Braun. Menjavo oblasti je kot zelo verjetno v nedavnem pogovoru za nemški radio Deutschlandfunk napovedal Braun, ki živi in dela v Skopju in zato razmere v državi razmeroma dobro pozna tudi iz prve roke. Razlog za pričakovano menjavo oblasti so po njegovi oceni katastrofalne razmere v številnih sektorjih v državi. Braun, ki dela za fundacijo, naklonjeno nemški konservativni stranki CDU, verjame, da bodo najpomembnejše teme drugega kroga predsedniških volitve in parlamentarnih volitev notranjepolitični problemi, vprašanja evropske prihodnosti države bodo nizko na seznamu prednostnih tem.
»Tematika korupcije, slabega stanja v zdravstvenem sistemu, onesnaženega zraka, okolja, šolstva in gospodarstva. EU ni glavna tema,« pravi Braun in pojasnjuje, zakaj bo po njegovi oceni prišlo do zamenjave vlade.
Menjava na oblasti bo po njegovem mnenju predvsem posledica korupcije in nefunkcionalnosti države, ki da sta vidna povsod. »Osebno me kot vodjo urada to prizadene skoraj dnevno, ko gre za dokumente in podobno. Za ilustracijo primer: sporazum z Grčijo in sprememba imena sta omogočila izdajo novih osebnih dokumentov v petletnem prehodnem obdobju. Vlada je zamudila rok. V začetku leta je tako kar milijon državljanov obtičalo doma in v tujini, ker niso imeli več veljavnih potnih listin,« pravi Brown.
Kljub vsemu je Nemec optimističen, da menjava vlade ne bo pomenila spremembe pro evropske usmeritve države.
»Vse to so stvari, ki imajo zelo negativen vpliv, in če pride do zamenjave vlade, po mojem mnenju to ne pomeni nujno, da država ne bo imela več pro evropske usmeritve, saj v VMRO-DPMNE nikoli niso rekli, da ne želijo ustavnih sprememb – in to se nanaša na bolgarsko manjšino. Velika bojazen, pri kateri ima VMRO-DPMNE veliko podporo med etničnimi Makedonci, je, da ta ustavna sprememba ne bo zadnja zahteva Bolgarije za državo in da bo pristopni proces odprl prostor za nove zahteve na več ravneh. VMRO-DPMNE želi dodatna zagotovila, da je to res zadnja politično-identitetna zahteva Bolgarije in je nekaj, kar ima široko podporo med etničnim makedonskim prebivalstvom v državi.«
V prihodnjem obdobju bodo ključni odnosi z Bolgarijo in vprašanje, ali bo država spremenila ustavo in vanjo vključila tudi Bolgare. Po Brownovih besedah ni izključeno, da bi se odnosi med državama zaostrili v negativno smer. Na vprašanje, ali bo prihod VMRO-DPMNE zanetil napetosti z Bolgarijo, Brown odgovarja s protivprašanjem:
»Kaj pomeni zaostrovanje napetosti?« Bolgarija je razmeroma jasno povedala, kaj lahko pričakuje. Na žalost so v Bolgariji tudi pomembni politiki, ki relativno odprto govorijo o tem, da morda to ni zadnja zahteva in v tem pogledu se utegnejo odnosi še zaostrovati ravno zaradi te asimetrije moči. Severna Makedonija je odvisna od privolitve Bolgarije v umik veta, in načeloma Skopje nima druge izbire, kot da se zanaša na dobro voljo Bolgarije, da se bo to zgodilo.
Morda bi morali še enkrat pogledati časovni okvir od osamosvojitve države do danes. Država je na zahtevo iz Grčije morala spremeniti zastavo in ime, zdaj mora na zahtevo Bolgarije spremeniti še ustavo. Ob spremembi imena je EU obljubila, da bo to zadnja zahteva, ki jo morajo Makedonci izpolniti preden bodo lahko nadaljevali svojo evropsko pot. Ker se to ni zgodilo, se je v Severni Makedoniji nakopičilo veliko frustracij in razočaranj. Prav makedonsko razočaranje pa evro skeptični voditelji držav Zahodnega Balkana in tudi njihovi ruski strici iz ozadja s pridom zlorabljajo za razširjanje proti evropskih stališč in narativa.
Fundacija Konrad Adenauer vsako leto izvede anketo o stališčih ljudi v državi in njihovi naklonjenosti članstvu v Evropski uniji. Po zadnjem tehtanju javnega mnenja je članstvu v EU naklonjena komaj ena tretjina ljudi v Severni Makedoniji. »In to je dejstvo, s katerim se je treba spopasti,« je dodal Daniel Braun, vodja pisarne Fundacije Konrada Adenauerja v Skopju.
Pripravil Forum za evropski Balkan, april 2024