-Zadnji krog (za tokrat)?
Povzetek: osnovni rezultati in okoliščine lokalnih volitev v Srbiji 2. junija 2024:
– Vladajoča stranka SNS je s koalicijskimi partnerji prepričljivo zmagala v Beogradu in večini drugih mest in občin v Srbiji. To je potrdilo nedvomno prevlado srbskega predsednika Aleksandra Vučića na političnem prizorišču v Srbiji.
– Opozicija je relativno uspešna v manjšem številu krajev, kot so mesto Niš, Čačak in nekatere osrednje beograjske občine.
– Rezultat volitev je v veliki meri posledica razprtij v nekdanji koaliciji “Srbija proti nasilju”, torej neudeležbe nekaterih opozicijskih strank na beograjskih volitvah. To je vplivalo na občutno zmanjšanje volilne udeležbe (predvsem opozicije), predvsem v Beogradu, pa tudi drugod po Srbiji.
– Kljub določenim kozmetičnim spremembam glede na volitve decembra 2023 so volitve tudi tokrat potekale v pogojih vsesplošnih zlorab in manipulacij s strani oblasti ter popolne prevlade nad medijsko sceno Aleksandra Vučića in njegove stranke.
– Načeloma so bile to zadnje volitve v Srbiji pred letom 2027, vendar pa bo turbulentna politična in družbena scena v Srbiji ter razširjen dvom v nepristranskost državnih institucij (volilni organi, sodstvo itd.) v prihodnje predstavljali osnovo za družbeno nezadovoljstvo, nestabilnost in notranje krizne situacije.
2. junija 2024 so v Srbiji potekale lokalne volitve v 89 mestih, vključno z mestnimi volitvami (na ravni mesta kot celote, pa tudi mestnih občin) za Beograd, Novi Sad in Niš. V Beogradu je šlo za ponovljene volitve, po neuspešnih volitvah decembra 2023, ki niso dale jasne večine v mestnem parlamentu, v vseh ostalih primerih pa za redne volitve.
Rezultati volitev so potrdili absolutno prevlado vladajoče Srbske napredne stranke (SNS), ki jo vodi srbski predsednik Aleksandar Vučić, kar ni bilo nepričakovano po razkolu znotraj glavne proevropske opozicijske koalicije “Srbija proti nasilju”, ki je razpadla konec aprila lansko leto.
V razmerah nižje volilne udeležbe je SNS s koalicijskimi partnerji osvojila absolutno večino v mestih Beograd (52,8 %) in Novi Sad (53,1 %) ter v največjem številu od 88 občin, kjer so potekale lokalne volitve. Opozicijske liste so imele delni uspeh le v nekaterih mestih, kot so mesto Niš (SNS in opozicija sta v mestni skupščini osvojili praktično enako število sedežev), Čaček in nekatere osrednje beograjske občine.
Okoliščine volilne kampanje
Volitve za mesto Beograd, ki je predstavljalo prevladujoč delež v kampanji, so bile temeljito odločene že konec aprila 2024, ko se je koalicija SPN razdelila skoraj na dva enaka pola – na tisti del strank, ki so menili, da zaradi obsežnih zlorab s strani oblasti in kratkih rokov za uresničitev priporočil mednarodnih opazovalcev in opazovalcev ODHIR ni pogojev za organizacijo beograjskih in s tem drugih lokalnih volitev, in drugi del SPN, ki je odločil nastopiti na volitvah z nekaterimi manjšimi spremembami, o katerih so se medtem dogovorili s predstavniki vlade.
Bojkot beograjskih volitev (ne pa tudi drugih lokalnih volitev v Srbiji) so napovedali tudi Stranka svobode in pravice-SSP (D. Đilas), Srbski center (Z. Ponoš), Zajedno (N. Zelenović). kot desna koalicija (ki ni bila del nekdanje koalicije SPN) NADA – Nova DSS/PUPS (M. Jovanović).
Na drugi strani so se za udeležbo na volitvah odločile naslednje stranke nekdanje koalicije SPN: Zeleno-leva fronta (M. Lazović in D. Veselinović), Narodna srpska stranka (M. Aleksić), Demokratska stranka (Z. Lutovac). ) in Prosto gibanje državljanov (P. Grbović). Izbrali so novo ime koalicije “Izbiram boj”.
Volilno kampanjo, ki je bila precej manj intenzivna kot lani decembra, je zaznamovalo nadaljevanje spora o volilnih pogojih, zaradi katerega je opozicija lanske parlamentarne in beograjske volitve razglasila za nepoštene in “ukradene”.
Kljub določenim, bolj kozmetičnim ukrepom, ki so jih medtem sprejele oblasti po priporočilih ODHIR, ter nedokončanim dogovorom z opozicijskimi strankami nekdanje koalicije SPN, ki so se odločile za udeležbo na volitvah, so nekateri opazovalci tudi te volitve ocenili kot nepoštene. Po drugi strani pa so predstavniki oblasti te, kot tudi prejšnje volitve, označili za povsem čiste in poštene, organizirane v skladu z mednarodnimi standardi.
V preliminarni izjavi ODHIR, katerega predstavniki so se udeležili volitev (kar je redka praksa za lokalne volitve), so bili na eni strani ponovljeni prejšnji očitki glede volilnih pogojev, na drugi pa je podano nekaj pozitivnih ocen. »Lokalne volitve 2. junija so bile dobro izpeljane, volivcem so bile ponujene različne politične alternative, skrb vzbujajoči pa so bili obsežni pritiski na zaposlene v javnem sektorju, zloraba državnih sredstev in vladajoči koaliciji naklonjeni mediji, ki so negativno vplivali na volilne rezultate.” (ali izid volitev).
Predstavniki srbske nevladne organizacije “CRTA”, ki se redno ukvarja z volitvami, so poudarili, da te volitve “ne morejo veljati za svobodne in poštene” in da so se volitve končale “uničujoče za pravno državo”. Volitve so “posledica volilnega procesa, ki je bil pod nivojem standarda demokratičnih volitev”, med drugim pa je vključeval pritiske na volivce, kupovanje glasov, množično zlorabo javnih sredstev itd.
Gibanje neodvisnih intelektualcev ProGlas, ki se je nedavno zavzemalo za izboljšanje volilnih pogojev, je opozorilo, da so “takšne ‘volitve’ de facto odpravile z ustavo zagotovljeno volilno pravico in nesmiselno idejo o demokratični menjavi oblasti” ter da je “Srbija potonila v režim osebne vladavine Aleksandra Vučića”.
Po očitkih, da so ponekod, kjer so bili izidi tesni, predstavniki oblasti čez noč spremenili volilne sezname in dali prednost SNS (Niš, Novi Beograd), je gibanje Gremo – menjaj (Savo Manojlović) predlagalo, da celotna opozicija vrne mandate v Beogradu, Nišu in tudi v republiškem parlamentu.
Zmagovalci in poraženci volitev
Nobenega dvoma ni, da je absolutni zmagovalec teh volitev vladajoča stranka SNS, ki je tokrat v Beogradu, pa tudi drugod, nastopila v širši fronti, skupaj s Socialistično stranko Srbije (I. Dačić), Srbsko radikalno stranko (V. Šešelj), pa še z ducatom drugih manjših skupin, med njimi z donedavno desno opozicijsko stranko Zavetnici Milice Đurđević Stamenkovski. Torej, dobila je večino v 89 lokalnih občinah. Izjema so kraji, kjer so večinsko manjšinske skupnosti, kot so Madžari, Albanci, Bošnjaki itd.
Čeprav je šlo za lokalne volitve, je kampanja Aleksandra Vučića, čigar ime je bilo na vrhu vseh lokalnih list njegove stranke, v veliki meri temeljila na poudarjanju gospodarskih uspehov in investicijskih rezultatov ter na “nacionalnih temah”, kot je npr. obsežna propagandno-diplomatska kampanja v zvezi z vprašanjem boja proti sprejetju resolucije o obeležitvi genocida v Srebrenici v Generalni skupščini ZN, zavzemanje za interese Srbije v kontekstu sprejema Kosova v Svet Evrope in druge teme, ki temeljijo na propagandi o “obrambi Srbije” pred različnimi, večinoma nedefiniranimi zunanjimi sovražniki. Vučić je izvedel le nekaj volilnih zborovanj (Novi Sad, Niš), saj ocenjuje, da njegova aktivnost in zmeda med opozicijo, vključno z demoralizacijo opozicijskih volivcev in pričakovanim padcem volilne udeležbe (ki je v prid disciplinirani SNS), zadostujejo za uspeh. V obdobju 5 mesecev je imel Vučić preko 100 javnih nagovorov na TV mrežah, kar je postalo njegova glavna metoda propagande.
Razkol SPN je povzročil nekakšen tihi boj za vodstvo znotraj opozicije, predvsem ko gre za položaj Dragana Đilasa (nekdanjega župana Beograda, vodje SSP in vodje opozicije z največjimi resursi in najbolj razvito organizacijo), ki se je najbolj energično zavzemala za bojkot beograjskih volitev (SSP pa je sodelovala na volitvah v drugih krajih). Več kot 10-odstotni padec volilne udeležbe v Beogradu (v primerjavi z decembrom 2023 se volitev tokrat ni udeležilo okoli 200.000 volivcev) in tudi drugod po Srbiji je pokazal, da Đilas (skupaj s strankami, ki so ga podprle) ima še vedno precejšen vpliv med opozicijskimi volivci.
Na drugi strani je novoustanovljena koalicija, ki je ostala od SPN – “Biram borbu”, pod vodstvom M. Lazovića, D. Veselinovića in M. Aleksića, v Beogradu doživela fiasko in z 12,5 % glasov zasedla šele tretje mesto, za gibanjem “Kreni – promeni” neodvisnega kandidata, mladega pravnika in aktivista Save Manojlovića, ki še nikoli ni sodeloval na volitvah (dobil je 17,6 % glasov podpore).
Zagotovo lahko torej trdimo, da so neki novi obrazi na političnem prizorišču, ki vodijo novonastala gibanja ali skupine državljanov, kot sta Sava Manojlović v Beogradu ali kirurg Dragan Milić v Nišu (ki je tudi prvič kandidiral in v Nišu dobil 24,5 % glasov), pred koalicije nekdanjih strank SPN poleg SNS, dosegla najodmevnejši uspeh na tokratnih, junijskih lokalnih volitvah.
Posebej zanimiv in značilen je neuspeh opozicije v Novem Sadu, drugem največjem srbskem mestu, kjer so se združile vse opozicijske stranke nekdanje koalicije SPN z desno koalicijo NADA. Vendar pa je bil v Novem Sadu upad volilne udeležbe podoben tistemu v Beogradu, medtem ko je SNS dobila 53 % v primerjavi s 24 % združene opozicije (nekdanji SPN) in približno 10 % Kreni-promeni (Savo Manojlović).
Sklep: težko pričakovana umiritev politične scene ali predah pred novimi viharji?
V Srbiji so od aprila 2020 do junija 2024 štirikrat potekale različne volilne kampanje (plus ena referenca za spremembe ustave), kar je vplivalo na oceno, da je vladajoča SNS pod vodstvom A. Vučića v permanentni volilni kampanji. Tokrat pa obstaja možnost, da bo po ostrih sporih glede volilnih razmer med lansko zimo in letošnjo pomladjo prišlo vsaj do začasne umiritve političnega dogajanja, kar bi lahko ustrezalo tako oblasti kot opoziciji zaradi različnih razlogov. Dejstvo, da se je del opozicije udeležil lokalnih volitev (tudi beograjskih), omogoča oblasti SNS lažjo in predvsem bolj enostavno legitimacijo volilnega procesa pred mednarodnimi akterji.
Aleksandar Vučić je napovedal, da bodo naslednje predsedniške in parlamentarne volitve, predvidoma leta 2027. Oblasti medtem napovedujejo “velik gospodarski preskok”, ki vključuje realizacijo velikih investicijskih projektov, predvsem v Beogradu, pod imenom “Expo 2027” (gradnja novega sejma, nacionalnega stadiona, prve proge metroja, nov most itd.) kot tudi širitev prostora velike gradnje projekta “Beograd na vodi” in na območje starega Velesejma, ki bi ga bilo treba v večjem delu porušiti. Zaradi teh načrtov (ki jih spremljajo tudi očitki o veliki korupciji) je bilo za vladajoče strukture še posebej pomembno vprašanje ohranitve oblasti na ravni Beograda.
Ne glede na splošni neuspeh opozicije, da bi ogrozila trenutno obstoječo vlado, lahko rečemo, da je Srbija vstopila v novo fazo politizacije družbe, po obdobju letargije, ki jo je spodbujal tudi opozicijski bojkot parlamentarnih in lokalnih volitev leta 2020. Turbulence znotraj opozicije, kot tudi ponovno združevanje in oblikovanje (pregrupiranje), nastajanje novih strank in gibanj ter oblikovanje novih voditeljev pomenijo določeno obdobje nekakšnega »poleganja prahu«, ki so ga povzročili prejšnji volilni cikli.
Vse komponente opozicije – ne glede na to, ali so sodelovale na beograjskih volitvah ali ne – vključno z novimi voditelji, kot so Savo Manojlović, Dragan Milić in drugi – kot enega glavnih vzvodov za ohranitev vladajočih struktur izpostavljajo nepoštene volilne okoliščine. Na splošno se stopnja nepravilnosti volitev v Srbiji, ki je posledica vse bolj avtoritarne oblasti, v vsakem volilnem ciklu nenehno povečuje, kljub vsemu pa ne gre pričakovati, da bi to lahko pripomoglo k umiritvi političnih odnosov. Boj za demokratizacijo srbske družbe in proti absolutni prevladi enega voditelja in ene stranke se bo nadaljeval in morda glede na različne dejavnike še celo zaostril – vse pa je odvisno od pogosto nepredvidljivih družbenih in političnih dogodkov.
PRILOGA:
GLAVNI REZULTATI LOKALNIH VOLITEV V BEOGRADU, NOVEM SADU IN NIŠU
BEOGRAD
(volilna udeležba 46,5 % proti 56,4 % decembra 2023)
– Lista A. Vučića SNS in koalicijskih partnerjev: 52,8 % (64 mandatov)
– Grem – menjam (Savo Manojlović) 17,6 % (21 mandatov)
– Izbiramo Beograd – Zelena leva fronta 12,2 % (14 mandatov)
NOVI SAD
(volilna udeležba 49,3 % v primerjavi z 59,8 % decembra 2023 za parlament. izb)
– Lista A. Vučića okoli SNS 53,1%
– United for a free N. Sad 24%
– Pojdi spremeniti 9,7 %
NIŠ
(volilna udeležba 48,6 % proti 58 % za parlament, izvoljen decembra 2023)
– Lista A. Vučića okoli SNS 49.2 (30 mandatov)
– dr. Dragan Milić 27,2 % (16 mandatov)
– obramba Niša 17,9 (10 mandatov)
– Sprememba 4,4 % (2 mandata)