V Bosni in Hercegovini bodo 6. oktobra izpeljali osme lokalne volitve od razglasitve neodvisnosti te države leta 1992. Volivci bodo izbirali župane občin in mest ter člane občinskih in mestnih svetov ter skupščine v 143 lokalnih skupnostih v BiH. Država s kompleksno administrativno ureditvijo je razdeljena na 111 občin, 32 mest in Distrikt Brčko BiH, ki predstavlja posebno upravno enoto. Volilno pravico ima 3,4 milijona ljudi, ta številka je bistveno večja od skupnega števila prebivalcev Bosne in Hercegovine.
Za glasove volivcev tekmuje 110 političnih strank, za županske položaje kandidira 386 kandidatov. Za mesta v parlamentih lokalnih skupnosti pa se bo pomerilo več kot 25.700 kandidatov. Med 386 kandidati za načelnike in župane v Bosni in Hercegovini je le 29 žensk ali 7,5 odstotka. Predvideni stroški volitev so 9,7 milijona evrov.
Načelniki in župani lokalnih skupnosti so izvoljeni neposredno, razen v treh mestih – Sarajevu, Mostarju in Brčko Distriktu BiH.
Mednarodna opazovalna misija OVSE/ODIHR bo opazovala lokalne volitve v Bosni in Hercegovini in bo morala povečati število opazovalcev zaradi realne nevarnosti volilnih manipulacij in prevar.
Pisana paleta občinskih pristojnosti
Pristojnosti lokalnih oblasti so zelo široke, od pobiranja lokalnih davkov, skrbi za gradnjo, upravljanje in vzdrževanje komunalne infrastrukture, upravljanje premoženja, stavbnih zemljišč in naravnih virov, primarno zdravstveno varstvo ter predšolsko in osnovnošolsko izobraževanje itd. Podobno kot v številnih drugih državah, se tudi v Bosni in Hercegovini na ravni lokalne samouprave najožje opredeljuje in določa kakovost življenja občanov v lokalni skupnosti ter najbolj neposredno zadovoljuje potrebe občanov. V tem smislu je participacija državljanov, kar je precej logično, največja ravno na lokalni ravni oblasti. Mirno lahko trdimo, da v Bosni in Hercegovini oblast na lokalni ravni deluje najučinkoviteje z visoko stopnjo avtonomije pri odločanju v okviru svojega delovanja. Seveda pa to ne izključuje možnosti vmešavanja z višjih strankarskih ravni.
Brez posredovanja visokega predstavnika ni šlo
Visoki predstavnik v BiH Christian Scmidt je odločitev o uvedbi sprememb volilne zakonodaje sprejel 26. marca letos. Te spremembe se med drugim nanašajo na prepoved kandidiranja osebam, ki so bile pravnomočno obsojene zaradi vojnih zločinov, kandidatom je strogo prepovedana uporaba sovražnega govora, v volilni postopek se uvaja uporaba novih tehnologij, volilni odbori pa morajo biti depolitiziran (profesionaliziran). Omenjeni sklepi so bili nesprejemljivi za oblasti v entiteti Republika srbska, zato so 19. aprila sprejeli poseben volilni zakon, po katerem so nameravali izvesti volitve, ki so bile začasno prekinjene, potem ko je klub Bošnjakov v Ljudskem svetu RS nanj vložil veto z zahtevo za oceno ustavnosti. Ustavno sodišče BiH je 19. septembra volilni zakon RS razglasilo za neustavnega in ta zakon razveljavilo.
Pravnomočna obsodba na zaporno kazen, daljšo od šestih mesecev, je edini način za odvzem mandata kandidatu, za sodelovanje v volilni kampanji pa ni predpisanih omejitev.
Novost, ki jo prinaša izvedba tokratnih volitev, je projekt testne uporabe volilnih tehnologij na okoli sto voliščih oziroma na desetini vseh volišč, katerega cilj je izboljšati volilno integriteto. Projekt se izvaja s pomočjo Delegacije Evropske unije, USAID in OVSE v BiH. Kritiki tega projekta svarijo, da je še vedno preveč prostora za manipulacije in volilne prevare na preostalih 90 odstotkih volišč.
Množične kršitve pravil že med kampanjo
Da so strahovi skeptikov v veliki meri upravičeni, kaže že pestro dogajanje v predvolilnem obdobju. Poročila o različnih primerih brezobzirnega kršenja pravil predvolilne kampanje se kar vrstijo in jih je že kar težko prešteti.
Osrednja volilna komisija je tako prejšnji teden izrekla več glob političnim strankam in kandidatom zaradi predčasne volilne kampanje, zlorabe otrok v politične namene ali sovražnega govora.
SNSD, stranka predsednika entitete Republika Srbska Milorada Dodika je bila zaradi zlorabe otrok v politične namene kaznovana z denarno kaznijo okoli 4000 evrov. Mladi Socialni demokrati SNSD iz Ugljevik so namreč osnovnim šolam podarili 30 sadik. Pri tem so se slikali z otroki, ki so držali cvetlične lončke. Zaradi tega so po mnenju osrednje volilne komisije otroke zlorabili za svoje politične namene, odločitev o kazni pa so člani volilne komisije sprejeli soglasno.
Dodikova stranka bo morala poravnati še globo za vodenje prezgodnje kampanje, zalotili so jih namreč med lepljenjem plakatov pred rokometno dvorano v Doboju. Dodik in eden od članov njegove stranke morata poravnati še kazen, ker sta na enem od predvolilnih shodov družno žalila pripadnike LGBT skupnosti. Aktualni župan Banjaluke Draško Stanivuković, ki se poteguje za novi mandat, bo moral poravnati 4000 evrov globe, ker je vodil funkcionarsko kampanjo, torej je za svojo kampanjo zlorabil javna sredstva. V dolgi vrsti bolj ali manj predvidljivih kršitev pravil kampanje izstopa kazen v višini deset tisoč evrov za kandidata za župana občine Kalinovik, ker je javno poveličeval obsojenega vojnega zločinca Ratka Mladića.
V BiH so vajeni brzdati pričakovanja
Kar se zadeva predvolilne ankete, je tovrstne raziskave javnega mnenja mogoče najti le v izvedbi nekaterih zasebnih medijskih hiš in spletnih portalov. Zato je zelo težko ugotoviti, katere od teh anket so neodvisne raziskave in koliko jih je naročila posamezna politična stranka, zato je vprašljiva tudi nepristranskost rezultatov in se nanje ni smiselno zanašati. Po splošnem vtisu pričakovanja pretežno niso visoka, prav tako ni pričakovati večjih sprememb na lokalni ravni oblasti.
Nacionalno obarvane stranke, ki državo vodijo vse od vojne naprej, bodo tudi tokrat v ospredju in bodo nedvomno še dolgo ostale pomemben dejavnik političnega dogajanja na vseh ravneh oblasti, saj so mednacionalne napetosti zelo izrazite ob sočasni skoraj popolni odsotnosti kompromisa pri pomembnih vprašanjih delovanja oblasti na državni ravni.
Posebno konsistentnost volilnih rezultatov vidimo na primeru strank HDZ BiH in SNSD, čeprav je slednja nominalno socialdemokratsko usmerjena, dejansko pa nacionalna. Na preteklih splošnih in deloma lokalnih volitvah je vpliv stranke SDA močno upadal, tako da je na državni ravni SDA v opoziciji, koalicijsko vlado pa sestavljajo SNSD, HDZ in stranke popularno imenovane trojka (SDP, Narod in Pravda in Naša stranka). Lokalne volitve so priložnost, da stranke, ki sestavljajo sedanjo oblast na državni ravni, preverijo, kako občani dojemajo njihovo delo in ali so zadovoljni z njihovimi dosedanjimi rezultati. Verjetno bo služil tudi kot projekcija rezultatov na naslednjih splošnih volitvah leta 2026.
Najbolj zanimivo bo v mestih
Volitve v Sarajevu bodo verjetno najbolj nepredvidljive v občinah Novo Sarajevo in Centar, kjer je bilo v mandatu sedanjih županov najbolj dinamičnih dogodkov in pretresov, zelo negotovo pa je, ali bo sedanji župan Benjamina Karić kot župan kandidatka trojke oziroma bo v občini Novo Sarajevo zmagal Muamer Bandić iz Stranke za BiH, ki ji je izkazala zaupanje poleg SBiH, SDA, Ljudske evropske unije in Demokratske fronte. V občini Centar bodo občani izbirali med aktualnim županom Srđanom Mandićem (SDP), Dennisom Gratzom (Demokratična fronta) in Tarikom Jažićem, skupnim kandidatom Gibanja za nove generacije in Platforme za napredek.
Omenjeni občini oziroma volilni rezultati v njih so v središču pozornosti predvsem zaradi dejstva, da je v teh občinah notranja povezanost in trdnost koalicije strank, ki jo sestavlja trojka, na preizkušnji in velikih skušnjavah.
V Banjaluki, ki je drugo največje mesto v BiH, so županske volitve še posebej zanimive, saj je zelo težko napovedati kakršen koli izid. Kandidati so Jelena Trivić iz stranke Ljudska fronta, kandidat SNSD Nikola Šobot in sedanji župan Draško Stanivuković iz Stranke demokratičnega napredka (PDP), za katerega politični nasprotniki trdijo, da je pod močnim vplivom Milorada Dodika, predsednika Republike srbske, ki je tudi predsednik v entiteti vladajoče SNSD.
V Mostarju ni pričakovati bistvenih sprememb, v ospredju so probosanske oziroma probosanske stranke pod vodstvom SDA ter stranke, ki združujejo HDZ in SDP ter Našo stranko kot nominalno državljansko alternativo. Ker v Mostarju župana volijo posredno, v mestnem svetu, bo izvolitev župana odvisna od sklica mestnega sveta in nato od koalicijskih dogovorov.
Volilna udeležba na zadnjih lokalnih volitvah (leta 2020) je bila 50-odstotna, štiri leta prej pa 53,88-odstotna. Opazna je zasičenost s pogostimi volitvami, veliko večji razlog za volilno abstinenco pa lahko iščemo v splošni apatiji zaradi neučinkovitih politik, nezadostnih rezultatov, ki bi državljanom zagotavljali kakovostnejše življenje in večjo varnost.
Majhna je verjetnost, da se bodo v večjih mestih, kot so Sarajevo, Banja Luka, Mostar, Tuzla, zgodile pomembne spremembe in presenečenja, po drugi strani pa obstaja možnost, da se bodo takšna presenečenja zgodila v manjših območjih, kjer je močnejša integracija. in komunikacija med državljani in kandidati. Vendar to v kontekstu spreminjanja širše politične slike ne pomeni veliko.