Alea iacta est – v današnjem prevodu bi Cezarjeva maksima na predvečer prečkanja reke Rubikon v Bosni in Hercegovini glasila kot vprašanje, ali je bila kocka vržena ali je bilo vse vrženo na kocko?
Dve strani, procesni nasprotnici v sojenju Miloradu Dodiku – Sodišče Bosne in Hercegovine in Dodik – sta na nasprotnih bregovih bosanskega rubikona, v čigavih rokah je kocka, pa bomo še videli.
Sodba je padla: Dodik je bil obsojen na leto dni zapora in šest let prepovedi političnega delovanja, Lukić je bil oproščen. Sodba ni pravnomočna, sodna drama se bo nadaljevala do njene pravnomočnosti.
Dodik je v vseh variantah sodbo razumel pragmatično, kot priložnost za dodatno radikalizacijo. Odličen trenutek in povod za še intenzivnejše manevre oddaljevanja Republike Srbske od Bosne in Hercegovine v smeri želene razdružitve. Trenutek za obračun s centralizirano BiH in ključen trenutek za “ustavni obračun”.
Današnji izbruh besed: samoodločba, odcepitev, osamosvojitev, združitev je povsem pričakovana reakcija čustvenega Dodika. Prejšnje izkušnje z omenjanjem referenduma, glasne napovedi, ki jim sledijo tihi umiki in nejasni kompromisi, bodo tokrat predvidoma gotov razplet.
Ogrevanje javnosti za brezrezervno podporo “obrambi republike”, tudi z vzkliki, naj se pripravijo na končni obračun, Narodna skupščina in Vlada Republike Srbske v stalni seji, poziv ljudstvu, naj se zbere pred parlamentom, uvod v dramatično situacijo in nekakšna oblika kolektivne dramaturgije, je današnje vzdušje v Banjaluki.
Sprejetje nove ustave Republike Srbske, razmišljanja o ponovni vzpostavitvi vojske Republike Srbske, vrnitev pristojnosti in državnih pristojnosti, prenesenih na skupne institucije Bosne in Hercegovine, so primarna agenda Dodikove politične usmeritve. Minimalna zahteva Milorada Dodika je vrnitev originalnega Daytonskega sporazuma, s čimer bi se BiH vrnila v format “tovarniških nastavitev” po črki Daytona iz leta 1995.
Prepoved političnega delovanja je za Dodika odličen ščit, da v vlogi žrtve političnega preganjanja prepriča javnost o pravilnosti svojih odločitev in si zagotovi položaj še močnejšega in ljubljenega voditelja, vse v populistični maniri pravega ljudskega voditelja, nikakor pa ne kot avtoritarnega voditelja z zelo ranljivimi in pomanjkljivimi političnimi opcijami.
Sodišče Bosne in Hercegovine izpostavlja sodbo Dodiku kot priložnost za spodbujanje javnega vtisa, da imamo v BiH končno sodstvo izven dosega političnega vpliva, distancirano od strankarskih in vodstvenih kompromisov, odločeno delovati izključno po načelu zakonitosti, imuno na medijske ‘spine’ in javno presojo.
Sodba zoper Dodika ni pravnomočna, drugostopenjski postopek bo preizpraševal pravna dejstva in dejanska dejanja ter pokazal na utemeljenost argumentov tožilstva oziroma na konstrukcije o času in prostoru veljavnosti odločitve Schmidt in zakonov v Republiki Srbski, vendar pa bo sodba zoper Dodika odprla polemike in prostor za bistvene in nujne spremembe v strukturi in delovanju pravosodja v BiH.
Prva napovedana odločitev (NSRS…vlade) bo prepoved delovanja tožilstva in sodišča Bosne in Hercegovine…preiskovalnih organov BiH?! na ozemlju Republike Srbske. Izziv ali skušnjava za sodišče BiH ali za BiH? Dodik je napovedal tudi aretacijo visokega predstavnika Schmidta, če se pojavi na ozemlju Republike Srbske.
Mednarodna struktura v Bosni in Hercegovini je dokaj tiha, se ne vmešava, vsaj ne na javni sceni, in čaka na razglasitev sodbe. Izkazujejo spoštovanje neodvisnosti pravosodja in izražajo zaskrbljenost zaradi posledic in ogroženosti splošne varnosti v Bosni in Hercegovini ter napovedujejo, da ne bodo tolerirali secesionističnih potez tudi, če to pomeni uporabo zaščite z angažiranjem EUFOR.
Hkrati se na ravni Bosne in Hercegovine odvija kriza Sveta ministrov z razrešitvijo ministrov iz Dodikove SNSD. Prihajajoče kvorumske taktike in blokade pa bodo ta organ v veliki meri ohromile in odprle vrsto posledičnih problemov v delovanju Sveta ministrov in Parlamentarne skupščine Bosne in Hercegovine.
V javnost se pošiljajo protislovna in problematična sporočila, ki imajo lahko zelo grozeče posledice.
Pripravil: Forum za evropski Balkan