Do izreka prvostopenjske sodbe v postopku pred Sodiščem Bosne in Hercegovine (BiH) proti Miloradu Dodiku in Milošu Lukiću nas loči manj kot 48 ur. Nejasnost glede vsebine sodnih odločitev in sankcij, ki bodo izrečene obtoženim, pa ne vznemirja le obtoženih, temveč tudi širšo javnost v Bosni in Hercegovini ter celi regiji.
»Jaz tega sodišča ne priznavam … in za pristojno štejem samo sodišče svoje stranke,« je leta 1928 na »bombnem procesu« vzkliknil Josip Broz Tito, ki pa je krivdo priznal in prejel zaporno kazen takratnega Kraljevega sodišča v Zagrebu.
V aktualnem procesu proti Dodiku sta se tako sodišče kot obtoženi hkrati znašla v težavi. Sodišče BiH se mora po dolgotrajnem postopku, potem ko je predstavilo dokaze za obtožnico in Dodikovo obrambo, po poslovniku odločiti glede argumentov obeh strani, ki sta izpodbijali tako pravno kot dejansko podlago, predvsem v konotaciji bolj političnih kot pravnih argumentov. Posledice sodbe v tem procesu bodo očitno zelo močne, tako pravno kot politično.
Kateri scenarij bo zmagal?
Ugibanja o odločitvi sodišča so raznolika, a glede na napovedi dogodkov, ki bodo sledili neposredno v dneh in celo urah po razglasitvi sodbe, so že v veliki meri utemeljena in natančna.
Najmanj pričakovano je, da bo sodišče BiH Dodika oprostilo in sprejelo argumentacijo obtoženega Dodika, »da smo kaznovani, ker smo poskušali zaščititi ustavo BiH«, s čimer si Dodik ne bi prislužil le vzdevka »ustavobranitelja«, temveč bi iz tega izšel močnejši kot kdajkoli prej, preveril klimo za obračun z vsemi svojimi nasprotniki in našel oporo za svoje nadaljnje delovanje na razpadu BiH ter krepitvi koncepta neodvisnosti Republike Srbske.
Ni realno pričakovati, da bo sodišče BiH sprejelo predlog tožilstva in obtoženim izreklo ukrepe, kot sta 5-letna zaporna kazen in 10-letna prepoved političnega delovanja, skupaj s prenehanjem opravljanja javne funkcije, kar za Dodika pomeni tudi razrešitev s položaja predsednika Republike Srbske.
Eno od ugibanj je tudi, ali bo sodišče BiH Dodika obsodilo na leto dni zapora, pogojno na tri leta, s prepovedjo političnega delovanja za 5 let, Lukića pa oprostilo, ker je ravnal v okviru predpisane pristojnosti
Sodba, ki je bila napovedana za 26. februar, je prvostopenjska in nepravnomočna. Prav gotovo pa se bosta obe strani pritožili na odločitev in sprožili drugostopenjski postopek. Ali bo pristojni senat sodbo potrdil, omilil, spremenil ali vrnil Sodišču BiH v ponovno sojenje, pa bomo videli. Trajanje drugostopenjskega postopka oziroma čas do pravnomočnosti sodbe je težko napovedati, je pa že zdaj očitno, da so močne politične posledice sojenja že nastopile in se bodo še stopnjevale.
Že od samega začetka sojenja ni bilo težko predvideti, da bo Dodik v primeru kakršne koli odločitve sodišča Bosne in Hercegovine (BiH) sprožil radikalne reakcije.
Sporni Zakon o imuniteti Republike Srbske ima svojo funkcijo
Koncept, da ima politični interes prednost pred načelom zakonitosti, je bil preverjen že prej, s sprejetjem Zakona o imuniteti Republike Srbske leta 2024. Imuniteti pred kazenskim pregonom je bila dodana tudi civilna imuniteta, ki funkcionarje ščiti pred kazenskim pregonom ter pred civilno in premoženjsko odgovornostjo v času mandata najvišjih funkcionarjev RS in poslancev v parlamentarnih strukturah Republike Srbske, prav tako pa tudi po izteku njihovih mandatov.
V obrazložitvi predloga omenjenega zakona je poudarjena potreba po zaščiti pred kazenskimi ukrepi ali političnimi sankcijami pravosodnih organov Bosne in Hercegovine (BiH) ali ukrepi mednarodnih akterjev, predvsem visokega predstavnika, pa tudi drugih. Politična oblast se je s tem zaščitila pred kakršno koli pravno odgovornostjo zunaj kroga politične oligarhije in njenih instrumentov.
Dodikovo javno sporočilo sodniku, »da bi razsodba lahko povzročila usoden izid za BiH«, ni bil le pritisk na sodišče, temveč tudi politični manifest.
Zaščita Dodika – zaščita Republike Srbske pred tujimi sovražniki
Mobilizacija za obrambo Dodika kot obramba Republike in naroda, predstavljena kot potreba po plebiscitarni obrambi v ključnem trenutku, se promovira kot nujnost kolektivne obrambe pred ukinitvijo Republike Srbske. Župani, borci, mediji, člani stranke in prebivalci so bili pozvani, da se zberejo in skupaj branijo predsednika pred sovražnikom. Narodna skupščina in vlada Republike Srbske sta v stalnem zasedanju, napovedani pa so tudi ukrepi za odgovor na sodbo, vključno s sprejetjem nove ustave Republike Srbske.
Spet se vsiljuje mantra o zunanjem sovražniku, s prenovljenim predlogom Zakona o nevladnih organizacijah, bolj znanega kot Zakon o tujih agencijah. Napoveduje se tudi obračun s civilno družbo. Nevtralizacija kritičnega tabora v nevladnem sektorju ob doseganju vladne prevlade nad sodišči predstavlja načelo, da je »zakon, na katerega nimamo vpliva, instrument tuje moči in interesov, in veljajo le tisti zakoni, ki so prilagojeni potrebam in okusu vladajoče elite«.
Referendum o odcepitvi Republike Srbske – preizkušeno in učinkovito orodje
Dodik precej odkrito postavlja na mizo možnost osamosvojitve ali odcepitve Republike Srbske, izstopa ali odcepitve od Bosne in Hercegovine. To blaži s formulacijo o vrnitvi k izvornemu daytonskemu sporazumu. Vendar se zdi, da za te koncepte nima podpore niti v najožjem strankarskem ali političnem krogu. Zavedajoč se velikega odmerka avanturizma v takšnem početju, majhne podpore v okolju, med sosedi in v svetu ter težko predvidljivih pozitivnih odzivih tudi pri pričakovanih zaveznikih, so v tem trenutku zelo skeptični do dejanskih secesionističnih odločitev.
Ne gre pa podcenjevati Dodikove neizmerne moči, da po svojih merilih sestavljenemu parlamentu Republike Srbske pripiše voljo ljudstva in podrejene večinske poslance zaveže k sprejemanju kakršne koli odločitve po svoji volji.
V Srbiji sočasno potekajo močni protesti, študentsko gibanje in državljanski upor, ki sta Dodika in Vučića pripeljala v objem dveh »očetov naroda«, ki sta združena v paniki pred pravico in sta pripravljena storiti vse, da za vsako ceno ohranita kakršno koli oblast, osebno in nedotakljivo. V Sarajevu vojnohujskaški vzkliki obrambnega ministra Zukana Heleza niti malo ne pomirjajo napetosti, izobešanje vojne zastave Armade BiH na nekaterih cestah v Federaciji Bosne in Hercegovine (BiH) pa je jasna reakcija. Izrek sodbe Dodiku prihaja le nekaj dni pred 1. marcem, dnevom neodvisnosti BiH, ki v Republiki Srbski enako vznemirja kot 9. januar, dan Republike Srbske v BiH.
Na koncu se soočimo z dvema vprašanjema:
• Ali je BiH v teh okoliščinah res potrebovala takšno sojenje, ali pa je bilo mogoče s političnimi metodami in dogovori razrešiti napetosti, ki so pripeljale do sojenja Dodiku?
• Drugo vprašanje pa je, ali je Dodik res edini krivec za stanje v Bosni in Hercegovini ali je edini, ki je pred sodiščem?