– Srbija v krizi in mednarodni odnosi Aleksandra Vučića –
Z daljšanjem politične krize, ki jo zaznamujejo že šest mesecev množični protesti in študentske blokade vseh državnih fakultet in univerz v Srbiji, postopoma narašča pozornost mednarodne javnosti – zlasti evropske – do razmer v Srbiji in nadaljnjih korakov oblasti. Z izvolitvijo nove vlade, pritiskom na profesorje, da nadaljujejo z delom na univerzah in izvajanjem propagandnih kampanj v državi, namenjenih promociji gospodarskih projektov (priprava razstave Expo 27, gradnja avtocest itd.), Aleksandar Vučić ne glede na proteste nadaljuje “politiko kontinuitete” in trdi, da se študentska “barvna revolucija” bliža koncu. Morda je najboljša ponazoritev krize, v kateri je Srbija, je podoba “tabora”, tj. skupin šotorov, ki so jih organizirali simpatizerji vlade (tako imenovani študenti “očetje”) na glavnem trgu v Beogradu med stavbama predsedstva in Državne skupščine, in ki že več kot mesec dni blokirajo promet v središču prestolnice.
Režim napoveduje “diplomatsko ofenzivo”, osredotočeno na promocijo mednarodnih “uspehov” v obliki stikov s pomembnimi mednarodnimi akterji, vključno z najvišjimi predstavniki EU, ZDA, Rusije in Kitajske. Vendar pa neuspeh Vučićevega potovanja v ZDA (v začetku maja), katerega cilj je bil neformalni sestanek s Trumpom (Vučić je obisk skrajšal zaradi domnevnih zdravstvenih težav), pa tudi udeležba na paradi v Moskvi na dan zmage 9. maja (na Putinovo povabilo), ponovno aktualizirata vprašanje zunanjepolitične usmeritve režima, tj. iskrenosti opcije članstva v Evropski uniji.
Marta Kos v Beogradu – diplomacija kot politično ravnovesje
Obisk komisarke EU za širitev, Marte Kos (29.–30. april) je prišel v občutljivem trenutku, ki ga zaznamujejo napetosti v družbi, pomanjkanje dialoga in nekakšna averzija, ki jo tako vlada kot opozicija kažeta do EU. Po eni strani Vučić javno trdi, da določene sile v nekaterih državah EU aktivno podpirajo proteste (ki jih imenuje “barvna revolucija”). V nekakšni shizofreni propagandi oblasti na zaprtih sestankih hkrati prepričujejo predstavnike EU, da za zahtevami študentov stojijo proruske sile (oziroma službe), kar ponazarjajo z dejstvom, da na protestih ne vijorijo zastave EU ali držav članic (na protestih prevladujejo skoraj izključno srbske zastave).
Po drugi strani pa veliko število študentov, organizacij civilne družbe (OCD) in opozicije meni, da EU “zamiži na eno oko” pred ravnanjem vlade in ne zagotavlja zadostne, niti verbalne, podpore protestom, ki v bistvu predstavljajo zahteve po demokraciji, pravni državi, boju proti korupciji in osvoboditvi medijev. Čeprav se oblasti na splošno vzdržujejo pretirane uporabe sile, je uporaba zvočnega topa proti mirnim protestnikom 15.3.2025 izvala odzive predstavnikov Sveta Evrope in Sodišča za človekove pravice (ki je proti Srbiji izdalo “začasni ukrep”).
V tem vzdušju je bil obisk Marte Kos, ki naj bi pomagal zmanjšati napetosti v družbi in ponovno vzpostaviti resničen dialog med Evropsko komisijo in predstavniki srbskih oblasti. Kos je hkrati poslala sporočilo podpore demokratičnim in proevropskim gibanjem v Srbiji (organizacijam civilne družbe, opoziciji, študentom …), pri čemer je poudarila, da se “zahteve študentov ujemajo s tem, kar se od Srbije pričakuje v EU”.
Spomnimo se, da proces pogajanj o pristopu Srbije k Uniji praktično ne obstaja že od konca leta 2021. Predsedujoča država (Madžarska) je konec lanskega leta v Svetu EU (v Odboru Sveta EU za širitev –) poskušala doseči odprtje 3. sklopa (kar je bil uradni predlog Evropske komisije zadnja tri leta). Vendar ni bilo doseženega napredka, deloma zaradi izbruha krize in protestov v Srbiji (ki trajajo od novembra 2024).
V prizadevanju za odblokiranje pogajalskega procesa je srbska vlada v začetku decembra 2024 Svetu EU predložila dokument s seznamom ciljev in ukrepov, ki bi jih morala sprejeti. V dokumentu so kot glavni cilji navedeni naslednji: izvedba “vmesnih meril” za poglavji 23 in 24 (pravna država) do sredine leta 2025 ter popolna uskladitev srbskih predpisov s pravno regulativo Unije do konca leta 2026 z namenom zaključka pogajanj. Kot konkretne ukrepe, ki jih bo sprejela, je Srbija navedla obveznosti, prevzete s tako imenovano agendo reform: izvolitev članov organa za nadzor medijev – REM, uskladitev volilnih pogojev v Srbiji s priporočili ODHIR (od tega je odvisen tudi prejem dela sredstev EU, namenjenih Srbiji iz »Načrta rasti za Zahodni Balkan«). Poleg tega je bila obljubljena večja usklajenost z ukrepi skupne zunanje in varnostne politike (vprašanje sankcij proti Rusiji), uskladitev vizumske politike z EU, dokončanje plinskega povezovalnega voda z Bolgarijo ter konstruktivno vedenje v dialogu s Prištino.
Čeprav večina zgoraj navedenih ukrepov v prvih mesecih letošnjega leta ni bila izvedena (z izjemo povezovalnega daljnovoda z Bolgarijo in nekaterih ukrepov vizumske politike), so bili v preteklem obdobju predmet konkretnih razprav med srbskimi oblastmi in predstavniki EU. Po dostopnih informacijah so intervjuji med Marto Kos in predsednikom Vučićem potekali v težavnem vzdušju. Vučić je kasneje na družbenih omrežjih sporočil, da je “zadovoljen” s pogovori in obljubil nadaljevanje aktivnosti s ciljem pridružitve Uniji. Hkrati je ponovil, da se bo 9. maja udeležil parade v Moskvi. Podobne vsebine je bil tudi intervju komisarke z novim premierjem, pa tudi z drugimi srbskimi uradniki.
Marta Kos je imela več srečanj z organizacijami civilne družbe, študenti in predstavniki parlamentarne opozicije. Kos je med intervjujem pozvala organizacije civilne družbe in opozicijo, naj se vrnejo k procesu medsebojnega dialoga na temo vstopa v EU. Njeni sogovorniki ocenjujejo, da je pustila vtis dobrih namenov, predanosti ter dobro poznavanje in razumevanje situacije.
Največ kritik srbske opozicijske javnosti je povzročilo kratko srečanje M. Kos s tako imenovanimi “študenti, ki se želijo učiti”, torej s tisto (zelo majhno) skupino študentov, ki podpirajo vlado in ki je bilo očitno gesta laskanja Vučiću.
Poleg prvega obiska komisarke za širitev Marte Kos v Beogradu, sta se v Beogradu mudila (11.–12. maja) predsednik Evropskega sveta Antonia Coste in visoka predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kalas (11.–12. maja). Pozornost bruseljskih institucij na razmere v Srbiji kaže tudi nova resolucija Evropskega parlamenta (ki jo je pripravil hrvaški poslanec Picula) v okviru ocenjevanja napredka držav kandidatk (6. maja). Posebno pozornost je pritegnila tudi študentska delegacija “ultramaratoncev”, ki je po študentskih kolesarjih, ki so obiskali Strasbourg, sodelovala na razpravi odbora EP za človekove pravice v Bruslju (14. maj).
Vučićev obisk Moskve
Vučić je že večkrat, tako v zasebnih intervjujih kot javno, napovedal, da se bo odzval povabilu ruskega predsednika Putina, da se udeleži parade 9. maja ob 50. obletnici zmage v drugi svetovni vojni. Vučić se odziva na kontekst zbliževanja med Trumpom in Putinom oziroma ZDA in Rusijo v okviru mirovnih pogajanj v Ukrajini – ki jih podpirajo tudi tako imenovani »suverenisti« v EU (Orban na Madžarskem in Fico na Slovaškem). Vendar pa ga je visoki predstavnik K. Kalas, pa tudi predstavniki nekaterih držav članic (Estonija), opozoril, da bi lahko njegova prisotnost v Moskvi imela posledice za stališča držav članic, ko gre za proces pristopa Srbije k Uniji.
V kontekstu težav v notranji politiki poskuša Vučić s svojimi mednarodnimi nastopi potrditi domnevno uspešnost svoje zunanje politike in s tem okrepiti svoj položaj in priljubljenost med svojimi večinoma “proruskimi” in “protrumpovskimi” volivci. Svojo pot v Moskvo pojasnjuje s pragmatičnimi razlogi (pogovori z Rusijo o ceni plina, slabšanje statusa Naftne industrije Srbije – NIS, ki ji kot ruski podružnici grozijo ameriške sankcije). Po drugi strani pa se Vučić ne bi zadovoljil s popolno blokado v pogajanjih z EU.
Čeprav Vučić vidi večjo možnost za ohranitev svoje precej omajane priljubljenosti v krepitvi osebnih odnosov s Trumpom in Putinom, kot v napredku v pogajanjih z geopolitično “oslabljeno” EU, njegova izbira ne bo povsem lahka in bo simbolično pokazala, v katero smer se dejansko giblje srbska zunanja politika.
Čeprav je občutno oslabljen, se Vučićev osebni avtokratski režim vzdržuje kot boksar, ki je utrpel težke udarce, ni padel in se še naprej bori v ringu. Ta “boksar” ne sprejema poraza, a nasprotna stran nima moči, da bi mu zadala odločilen nokavt.
Zamisel o razpisu izrednih volitev, na katerih bi sodelovala posebna študentsko-akademska lista (ki bi jo morebiti lahko podprla tudi opozicija), postaja v študentskih krogih vse bolj priljubljena. Morda bi bile predčasne volitve, ki bi potekale pod nadzorom ODHIR in EU, način za končanje dolgotrajnega “prepira” med študenti in vlado ter vsaj delno povrnitev normalnosti v politično in družbeno življenje v Srbiji.
Vir: Forum za evropski Balkan