Severna Makedonija: Pri razpravah o evropski prihodnosti te države je ključne ovire najlažje videti v sosedskem izsiljevanju, korupcijo pa bi najraje ignorirali.
Tiskovna predstavnica vlade Republike Makedonije Marija Miteva je v nedavnem poročilu Evropske komisije o napredku njene države videla potrditev, da reformni procesi, ki jih izvaja vlada, dajejo vidne rezultate in da evropska pot za Severno Makedonijo kot strateška prioriteta nima alternative.
Čeprav je kot eno najpomembnejših nalog vlade izpostavila boj proti korupciji in poudarila, da je od tega odvisno zaupanje državljanov in mednarodnih partnerjev, ni pozabila poudariti, da ustavne spremembe, ki jih od njih zahteva Bolgarija, ostajajo glavna ovira na poti v EU.
Simpatije do Makedoncev vodijo v površno sklepanje
Večino razprav o evropski prihodnosti Severne Makedonije med državljani držav nekdanje Jugoslavije, ki z veliko mero simpatij spremljajo usodo te balkanske kandidatke za članstvo v EU, rado ponese k blokadam in izsiljevanjem. Potem, ko so blokado Skopju najprej postavili Grki in uspeli z zahtevo po spremembi imena države, zdaj podobno počno Bolgari. V senci krivic, ki so doletele Makedonce, pa je bolj redko mogoče slišati razprave o drugi, prav tako resni oviri na evropski poti, to pa je kronična in vse prisotna korupcija.
Da korupcija dobesedno ubija, so se po usodni zrušitvi nadstreška železniške postaje v Novem Sadu, prepričal v Srbiji, kjer že več kot eno leto potekajo protesti, s katerimi mladi od vlade zahtevajo odgovornost, resen spopad s korupcijo in vzpostavitev delujoče pravne države. Do podobnega spoznanja o smrtonosni naravi korupcije so marca letos na najbolj tragičen mogoč način prišli tudi v Severni Makedoniji, ko je med požarom v nočnem klubu v Kočanih življenje izgubilo 63 ljudi, 193 pa je bilo ranjenih.
Podobno, kot v Srbiji, tudi v tej državi od marca potekajo protesti, s katerimi oblast opozarjajo na koruptivne prakse in anomalije v družbi, ki z izjemo ozkega kroga ljudi ne koristijo nikomur, oziroma škodijo vsem, ki niso v neposrednem stiku z oblastjo.
Neiskrena prizadevanja oblasti
Kako podcenjen je problem korupcije kot ovira na poti v evropsko prihodnost Severne Makedonije, smo preverili pri nekdanjem predsedniku Komisije za preprečevanje korupcije v Sloveniji Dragu Kosu, ki je v preteklosti svetoval makedonskim oblastem na področju boja proti korupciji in razmere v tej državi odlično pozna.
Kos, verjetno najbolj prepoznaven obraz boja proti korupciji v Sloveniji, je s svojim slovesom segel tudi onstran slovenskih meja in trenutno eni od agencij OZN pomaga pri pripravi konference na temo preprečevanja in boja proti korupciji, ki bo 9. decembra ob mednarodnem dnevu boja proti korupciji. »Ne slepim se, da lahko neka konferenca kaj konkretno spremeni. Sam si prizadevam, da bi prišel do makedonske vlade in poskušal razložiti, da ureditev na področju preprečevanja korupcije, ki jo imajo zdaj v veljavi, ni prav veliko vredna,« pravi Kos.
Mož, ki dobro pozna dosedanje ravnanje makedonske politike v zvezi s preprečevanjem korupcije, ta prizadevanja z eno besedo ocenjuje kot neiskrena. »Vse vlade do zdaj bi rekel, da ne da so tolerirale, ampak so gledale stran, ko gre za korupcijo. Pa ne zato, ker jih ne bi zanimalo, ampak zato, ker so bile vse vlade tako ali drugače vpletene vkorupcijo. Prejšnja vlada je imela podpredsednika za dobro upravljanje in spopad s korupcijo, ki so mu na koncu dokazali, da je sam bil vpleten v kup nečednih poslov. Lisica je torej čuvala kokoši,« pojasnjuje Kos.
Ko vlada gleda proč, to malokoga moti
In medtem ko je vsaka posamična vlada pri korupciji gledala proč, so vsi drugi v državi, če so le lahko, poiskali način, kako to obrniti sebi v prid. V prvi vrsti Kos pri tem izpostavlja finančni sektor. »Namreč, kar se dogaja specifično v Makedoniji, je to, da so politične stranke zelo, zelo revne in večina političnih strank je življenjsko odvisnih od posojil, ki jim jih dajejo banke. Med temi izstopa predvsem ena banka, ki pa je njihova sistemska banka in se imenuje Komercijalna banka (to ni Komericalna banka, ki sodi v Srbiji in Bosni in Hercegovini med vodilne banke, je pa v lasti slovenske NLB, op. p.), ki to s pridom izkorišča in na tak način ne vpliva le neposredno na politiko, ampak tudi recimo na kadrovsko sestavo denimo Narodne banke Makedonije, tožilcev, ministrov in tako naprej,« pravi Kos. Po njegovem prepričanju je Severna Makedonija trenutno edina država, kjer finančni sektor tako neposredno vodi politiko.
Več podrobnosti o tem, kako posojilodajalci usmerjajo makedonsko politiko Kos ni želel deliti. Največjo banko v Severni Makedoniji vodi izjemno vplivni Hari Kostovski, ki ga Kos ni želel komentirati, po mnenju naših sogovornikov v Skopju pa Kostovski počne »vse, kar mu dovolijo početi«.
Blokade so priročen izgovor
Kos pravi, da sprva med svojim delom v tej državi ni želel verjeti to, kar so mu pokazale analize stanja korupcije. »Mislim, da so vsem v Makedoniji, ki bi morali nekaj narediti v boju proti korupciji, vse te zunanje ovire, ki so jih včasih celo sami napihovali, kar priročen izgovor za to, ne da jim ni treba nič narediti v boju proti korupciji. Namesto, da bi kaj rešili, pokažejo s prstom zdaj na Grke, zdaj na Bolgare, znotraj je pa problem nerešen že zelo dolgo,« pove sogovornik.
Seveda so tudi v Severni Makedoniji deli sistema, ki so pripravljeni in znajo narediti kaj proti korupciji, v prvi vrsti Kos pri tem izpostavlja policijo, vendar, če na drugi strani ni operativnega, zainteresiranega in usposobljenega tožilstva, potem policija sama nima veliko možnosti za zmago proti korupciji.
Kdor uboga banko, lažje preživi
Kosa skrbi, da je za Severno Makedonijo malo upanja za zmago proti korupciji, saj so praktično vse politične stranke odvisne od bančnih posojil.S tem svojo usodo, vede ali ne vede, prepustijo v roke banke in ta jih ima v rokah. »Dokler vlada dela tisto, kar ustreza bankam, jim posojil ni treba vračati. Ko pa poskuša vlada svojo politiko voditi po svoji presoji, jih banka hitro spomni, da je potrebno posojilo vrniti,« pojasnjuje Kos.
Država, ki sicer ima svojo protikorupcijsko komisijo, je to preoblikovala tako, da ima šest izjemno dobro plačanih in od politike neodvisnih komisarjev, ki pa se težko pohvalijo z vidnejšimi rezultati svojega dela. Celo nasprotno, predsednico komisije so letos aretirali zaradi izdaje tajnih podatkov.
Kos na koncu predora vidi bolj malo luči za Severno Makedonijo, po njegovi oceni so pristojni za boj proti korupcije zapadli v nekakšno kolektivno letargijo. »To letargijo se jaz trudim razgnati, ker tako, kot zdaj tam stvari stojijo v zvezi s korupcijo, ti ljudje ne bodo nikoli prišli v EU. Sam imam te ljudi rad in bi jim zares privoščil evropsko prihodnost, a na tak način je ne bodo dočakali,« opozarja Kos in dodaja, da se slabo stanje na področju boja proti korupciji že odraža na zunanjo podobo države. Tja svoj kapital nesejo le slabo informirani ali zelo obupani investitorji in da bi to spremenili, morajo nujno narediti »konkreten prepih« v ključnih institucijah.