Evropska komisija je objavila redno letno poročilo o politiki širitve EU in napredku posameznih držav kandidatk ali potencialnih kandidatov za članstvo v EU – skupaj deset držav, od katerih šest s Zahodnega Balkana.
V nadaljevanju izpostavljamo deset splošnih točk iz poročila Evropske komisije o politiki širitve ter po tri ključne ugotovitve za vsako od držav Zahodnega Balkana.
I. Deset splošnih zaključkov poročila
Proces pogajanj o širitvi EU se je v zadnjih letih pospešil. Po ocenah same Evropske komisije (EK) je to prvič od začetka prejšnjega desetletja, da je širitev EU postala realna možnost, ki bi se lahko realizirala v tem mandatu Evropske Komisije (ki se konča leta 2029).
Morda nikoli doslej tema širitve ni imela tako izrazito geopolitičnega pomena in prioritete. V tem kontekstu ima proces širitev dve dimenziji:
- geopolitično zaokroževanje EU (Zahodni Balkan),
- rešitev prihodnosti Ukrajine, ki je pod napadom ruskega imperializma, ter vprašanja prihodnjih meja med EU in Rusijo (vključno s položajem Moldavije in kavkaških držav).
Kljub tem geopolitičnim imperativom se pogajanja o širjenju še vedno osredotočajo na posamezne zasluge vsake države pri reformah in pripravi na članstvo (pristop, temelječ na zaslugah). To pomeni, da se nadaljuje tempo pogajanj po principu “regate”, brez kolektivnega vključevanja vseh držav hkrati, kot se je zgodilo leta 2004.
Pri analizi reform držav kandidatov EK še naprej poudarja osnovne pogoje (fundamentals), kot so vladavina prava, demokracija, boj proti korupciji, svoboda medijev itd. EK posebej opozarja na možnost vključitve zaščitnih klavzul v prihodnje pogodbe o članstvu, ki bi preprečile nazadovanje novih članic pri vladavini prava in reformnem tempu.
V poročilu in izjavah visokih predstavnikov EU se države kandidati razlikujejo glede na tempo dosedanjega napredka. Tako se glede izpolnjevanja osnovnih pogojev (še posebej vladavine prava) in dinamike reform ločijo dve skupini:
- naprednejše: Črna gora, Albanija, Moldavija in Ukrajina,
- manj napredne ali stagnirajoče: Severna Makedonija, Srbija, BiH, Kosovo, posebej Gruzija in Turčija (pogajanja z Gruzijo in Turčijo so dejansko ustavljena, s Kosovom pa sploh niso začela).
Evropska komisija daje dve vrsti ocen: skupno pripravljenost države za članstvo v EU in napredek v posameznem letu glede na prejšnje obdobje.
Po oceni EK glede napredka med 2024 in 2025 po poglavjih so največ napredka dosegli:
- Črna gora: 12 poglavij,
- Albanija: 6 poglavij,
- Kosovo: 3 poglavja,
- Srbija, Severna Makedonija in BiH: le 1 poglavje.
EK poudarja tudi postopen pristop (gradual approach) evropski integraciji vseh kandidatov, zlasti do enotnega trga, v okviru Reformne agende za področja, kot so telekomunikacije, bančništvo, carina, energetika, kmetijstvo, zdravstvo, transport in obramba. EK izrecno opozarja, da postopen pristop ni nadomestilo za širitev EU.
Kar zadeva gospodarstvo, EK ocenjuje pozitivno rast BDP: od 4,4 % (Kosovo) do 2,6 % (BiH). Sredstva iz predpristopnih skladov (IPA) se bodo nadomestila z novim Programom reform za Zahodni Balkan (skupno 6 milijard € do konca 2027), pri čemer je izplačilo neposredno vezano na napredek reform. Tu je razlika med državami: Črna gora, Albanija in Severna Makedonija že uporabljajo del sredstev, Srbija, BiH in Kosovo pa imajo zamudo zaradi političnih ali institucionalnih razlogov.
Regijska sodelovanja držav Zahodnega Balkana so ključna. EK ugotavlja, da pomembnejših izboljšav ni, pri čemer ostajajo nerešeni bilateralni spori (Srbija-Kosovo, Severna Makedonija-Bolgarija). Boljša je situacija pri gospodarskem sodelovanju (skupni trg, transport, digitalna tranzicija).
Perspektiva širitve je odvisna tudi od sposobnosti EU, da izvede notranje reforme, predvsem glede odločanja v institucijah. EK napoveduje analize o vplivih širjenja na posamezne politike EU, kar bo vplivalo tudi na prihodnji večletni proračun EU (2028–2034).
II. Specifični zaključki za države Zahodnega Balkana
Pripravljenost držav (ocena po poglavjih):
- Črna gora: 3,45
- Srbija: 3,12
- Severna Makedonija: 3,1
- Albanija: 2,9
- Kosovo: 2,11
- BiH: 1,7
Politične kategorije (pravosodje, boj proti korupciji, svoboda govora):
- Črna gora: 3,25
- Albanija: 3
- Srbija: 2,25
Ključne ugotovitve po državah:
Črna gora
- Odprla vsa poglavja, štiri že zaprla.
- EK ocenjuje realistično možnost zaključka pogajanj do konca 2026 in članstva v EU do 2028.
- Poudarek na nadaljnjih reformah v vladavini prava, pravosodju, boju proti korupciji, svobodi medijev in vizni politiki.
Albanija
- V dveh letih odprla 5 klasterjev oziroma 28 poglavij.
- EK potrjuje možnost zaključka pogajanj do konca 2027 in članstva do 2030.
- Poudarek na reformah v vladavini prava, boju proti organiziranemu kriminalu in izboljšanju komunikacije med vlado in opozicijo.
Srbija
- Reformni proces upočasnjen, družba polarizirana.
- EK zahteva demokratične spremembe, napredek pri pravosodju, svobodi izražanja in izobraževanju ter potrditev geopolitične usmeritve k EU.
- Odprtje klasterja 3 je še vedno v teku.
Severna Makedonija
- EK pričakuje izvedbo ustavnih sprememb (vključitev bolgarske manjšine) za nadaljevanje pristopnih pogajanj.
- Nadaljnje reforme pričakovane v pravosodju in boju proti korupciji.
Bosna in Hercegovina
- Politična kriza (Republika Srbska) upočasnjuje začetek pogajanj.
- Potrebno je izpolniti priporočila EK iz oktobra 2022, vključno z reformami državne uprave, volilnimi in ustavnimi spremembami ter imenovanjem koordinatorja za IPA in glavnega pogajalca.
Kosovo
- Problemi z notranjimi političnimi odnosi in delovanjem institucij.
- Potrebne nadaljnje reforme v vladavini prava in svobodi izražanja.
- Poudarjena potreba po zmanjšanju napetosti na severu in mirnem prenosu oblasti na lokalne inštitucije.