V zapletenem geopolitične trenutku v katerem se je znašel ves svet, zahtevnih in težkih vojnah, ki so, na žalost, postale naša vsako dnevnica, se zdi, da so vse ostale teme, ki niso svetovnega pomena, premalo pomembne ali navdihujoče.
Vtis, da je tisto, kar je v domeni politike ali gospodarstva in ima dvostranski ali regionalni pomen, v tem trenutku manj pomembno, še posebej, če ga ni mogoče na noben način povezati z dogodki, ki so v središču pozornosti širše mednarodne skupnosti, je le potrditev, kako kompleksen je čas, v katerem se danes nahaja človeštvo. Kako grožnje in tveganja za svetovni mir in človeško skupnost kot celoto potiskajo na rob vse drugo, kar ni nič manj pomembno in kar na nekakšni mikro ravni predstavlja prihodnost civilizacije in življenja ljudi v tej prihodnosti.
Takšen primer bi lahko bili aktualni odnosi med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo in to v celoti – politični, diplomatski, gospodarski, kulturni in vseh drugih segmentih. Pri tem ni odveč poudariti dejstvo, da od vseh držav nastalih po razpadu SFRJ, imata Slovenija in Srbija najmanj odprtih ali spornih vprašanj, kar vsekakor pomembno določa kakovost, vrsto in obseg odnosov med državama v tem trenutku.
Prav zato sem to kratko besedilo naslovil – Podobnost različnosti – v prepričanju, da prav iz tega, kar takšna besedna zveza pomeni, da že imata Slovenija in Srbija in tudi, da morata imeti zelo povezano, v vseh pogledih skupno prihodnost, ne da bi ju omejevala katera koli determinanta, ki priča o evidentnem obstoju razlik.
Realen pogled, ob upoštevanju navedenega, kaže na slednje: Slovenija je članica EU in Nata z bruto nacionalnim dohodkom, ki po dostopnih podatkih trenutno znaša okoli 88 % evropskega povprečja, z dobro razvito cestno in drugo infrastrukturo, ter zelo ugodno geografsko lego, z gospodarstvom, v katerem se resda čutijo posledice svetovne recesije in inflacije, a je še vedno zelo vitalno, fleksibilno in globalno konkurenčno, ne glede na nenehno potrebo po delovni sili (kar je ena osnovnih značilnosti vsakega gospodarstva v EU) ), predvsem v storitvenih dejavnostih, s potencialom na številnih področjih in panogah gospodarstva, ki se lahko in se bodo zagotovo še razvijale.
Tudi s političnega vidika je Slovenija parlamentarna demokracija z močnimi, razvitimi in neodvisnimi institucijami ter pravnim redom, ki je usklajen s pravnim redom EU, brez odprtih vprašanj na mednarodnem prizorišču (razen spora o Piranskem zalivu s Hrvaško, v katerem je Srbija, spomnimo, podprla slovensko stališče do rešitve, medtem pa je spor izgubil pomen z vstopom Hrvaške v EU in schengensko območje) in kot taka ugledna članica številnih mednarodnih teles in organizacij. To ji ob poudarjeni politični stabilnosti prinaša določen vpliv in možnost artikulacije svojih političnih stališč z minimalno potrebnimi kompromisi.
Po drugi strani pa je Republika Srbija vojaško in politično nevtralna država, ki ima enako dobre gospodarske in politične odnose s svetovnimi centri moči tako na Vzhodu kot na Zahodu, pa tudi z državami tako imenovanega “tretjega sveta”, z gospodarstvom, ki nenehno raste, s financami, ki temeljijo na zdravih temeljih, s stalno rastočim bruto nacionalnim dohodkom. Srbija je kot država zelo privlačna za tuje investitorje, kar dokazuje skupni obseg neposrednih tujih naložb, ki se z leti povečuje in so vodilni v regiji.
Prav tako je Srbija kandidatka za članstvo v EU, strateško opredeljena za tovrstno povezovanje, ne glede na oteževalne okoliščine, ki jih ima na poti, ki se kažejo v nerešenem vprašanju Kosova in Metohije, vendar s politično in operativno jasno izraženo željo da to vprašanje rešuje izključno z dialogom, v skladu z določili mednarodnega pravnega reda, pa tudi z nacionalnimi in državnimi interesi, ki jih ima Srbija. Srbija se iskreno in vsestransko zavzema za regionalno sodelovanje in krepitev vseh regionalnih pobud, katerih cilj je zagotoviti, da države nečlanice EU, zbrane pod imenom Zahodni Balkan, čimprej izpolnijo vse pogoje za polnopravno članstvo v skupnosti evropskih država, ob spoštovanju vseh razlik in posebnosti, ki zaznamujejo notranjo politiko vsake države, hkrati pa vztrajajo na stališču, da so stabilnost in dialog, medsebojno spoštovanje in enakopravna obravnava bistveni modaliteti tega procesa.
V tem konkretnem primeru, ko gre za odnose med Slovenijo in Srbijo, je več kot očitno, da so naše podobnosti v mnogih temeljnih zadevah veliko pomembnejše in prevladujoče v medsebojnem sodelovanju kot povsem razumljive in vnaprej določene razlike, ki jih povzročajo različni dejavniki in /ali trenutna razmerja. Slovenija je pomembna regionalna gospodarska partnerica Srbije z vidika investicij in trgovinske menjave, Srbija pa je zaradi svoje velikosti in prebivalstva pomemben trg za slovenske izdelke. Veliko je primerov skupnega dela, mešanih podjetij, skupnega nastopanja na tretjih trgih, predvsem zunaj EU, kjer je Srbija tradicionalno prisotna.
Gospodarsko sodelovanje, ki temelji na medsebojnem spoštovanju in skupnih interesih, je tudi dobra osnova za razvoj in dodatno poglabljanje vseh drugih odnosov – političnih, kulturnih, zakaj pa ne – in tistih v okviru varnostnih vprašanj, s skupnim zoperstavljanjem vsem izzivom. Tveganja in grožnje, s katerimi se kot države, pa tudi deli regije ali regija kot celota srečujemo ali se lahko srečamo v prihodnosti.
Razlike, ki obstajajo, so lahko vir nove kakovosti najširšega sodelovanja, do katerega je treba priti skozi proces dialoga, sprave, iskanja kompromisnih rešitev in pripravljenosti spoštovanja tujih, posameznih interesov, vsake strani. Njih je treba učinkovito vključiti v skupne cilje in interese – v skupni prihodnosti. Verjamem, da se odločevalci in oblikovalci politik v Sloveniji in Srbiji zavedajo vseh koristi, ki jih tak pristop prinaša državljanom obeh držav, prav tako verjamem, da bo čas, ki je pred nami, vse naše sedanje razlike spremenil v bodoče podobnosti.
nekdanjega ministra v vladi Republike Srbije in član strokovnega sveta Foruma za evropski Balkan.
Avtor: Zoran Đorđević, nekdanji minister v vladi Republike Srbije in član strokovnega sveta Foruma za evropski Balkan.