V zadnjem desetletju sta vidna prisotnost in vpliv Rusije in Kitajske na Zahodnem Balkanu, predvsem v Srbiji. Hkrati se v zadnjem času (po letu 2022) sodelovanje z Rusijo zmanjšuje, medtem ko sta sodelovanje in prisotnost Kitajske še močnejša.
Vpliv Rusije in Kitajske izhaja iz različnih vzrokov in dejavnikov:
– Upočasnitev procesa širitve EU kot tudi pojav številnih kriz v Uniji v zadnjem desetletju (predvsem gospodarska in finančna kriza, Brexit ter vpliv populizma in evroskepticizma) je povzročilo zmanjšanje vpliva Unije na Zahodnem Balkanu, torej priče smo nekakšni politični odsotnosti EU. Čeprav se je Nato med letoma 2009 in 2020 razširil na Albanijo, Hrvaško, Črno goro in Severno Makedonijo, to ni bilo povsem dovolj, da bi politično “nadomestili” praktično blokado procesa širitve EU, še posebej ko gre za politiko v Srbiji, tj. BiH. Ta vakuum so seveda zapolnili zunanji dejavniki, od Kitajske in Rusije, prek ZDA, in Turčije do arabskih držav.
– Napetost in nerešeni spori med državami Zahodnega Balkana se niso dovolj zmanjšali. Predvsem vprašanje statusa Kosova in spori med Beogradom in Prištino ter vprašanje odnosov v BiH (Republiki Srbski) so bili razlog za prizadevanja udeležencev za pridobitev zunanje podpore tretje strani (predvsem podpore stalnih članic Varnostnega sveta ZN).
– Pomen energetskega sodelovanja z Rusijo, zlasti ko gre za Srbijo in BiH, se v preteklem obdobju ni popolnoma zmanjšal, kljub določenim prizadevanjem za diverzifikacijo dobaviteljev energije, predvsem pri dobavi plina.
– Zgornjim dejavnikom lahko dodamo tudi prizadevanja Rusije in Kitajske, da svojo prisotnost v regiji dopolnita z dejavniki in orodji »mehke moči«, kot sta propaganda (TV, omrežja) ali krepitev kulturnih vezi (Kitajska). Zlasti v času pandemije virusa Covid 19 sta tako Kitajska kot Rusija z ukrepi svoje zdravstvene politike in sodelovanjem pri dobavi cepiv in drugega medicinskega materiala poskušali okrepiti svojo prisotnost in pozitivno podobo. Medtem, če se spomnimo, so bili odzivi Zahoda v prvi fazi pandemije zelo zmedeni in neusklajeni (čeprav ob pogledu nazaj hitro ugotovimo, da so se pomoč EU in zahodna cepiva izkazala za veliko bolj učinkovita od kitajskih in ruskih).
Vojna v Ukrajini od leta 2022 je vplivala na dvig geopolitičnih napetosti v Evropi in širše v svetu in privedla do povečane politične občutljivosti EU in ZDA na prisotnost predvsem Rusije, pa tudi Kitajske. Za razliko od Rusije, katere vpliv se je vse od trenutka in faze agresije na Ukrajino na splošno zmanjšal, se vsestranski vpliv Kitajske krepi – in to ne le na področju gospodarstva in infrastrukture. Položaj Kitajske na Zahodnem Balkanu v bistvu sledi njenemu vzponu kot planetarnega geopolitičnega dejavnika v vseh delih sveta v okviru pobude »Pas in pot«.
Različen vpliv Rusije in Kitajske v posameznih državah Zahodnega Balkana
Obstajajo različne oblike in cilji prisotnosti in delovanja Rusije in Kitajske na Zahodnem Balkanu. Načeloma je Rusija priljubljena v nekaterih delih Balkana (kulturno pravoslavno območje), kot sta Srbija in Republika Srbska, do neke mere pa tudi v Črni gori in Severni Makedoniji. To pa ne pomeni, da je Rusija sposobna preseči prevladujočo zahodno prisotnost in vpliv. Prisotnost Rusije opisujejo bolj kot delovanje “moteče sile”, kar pomeni, da njen cilj ni biti geopolitična alternativa Zahodu, temveč spodkopati zahodne politike in interese v regiji, vključno s procesom širitve in pridružitve Natu ali EU. Širitev Nata na balkansko regijo je omejila ruske aktivnosti in propagando v regiji.
Ruski vpliv je, kolikor je prisoten, predvsem političen in vezan na konflikt Rusije z Natom in EU, v gospodarskem smislu pa je omejen predvsem na energetsko sodelovanje. Kitajska prisotnost je v tej luči veliko bolj strateško usmerjena v smislu dolgoročnosti glede ciljev in bolj raznolika je po instrumentih. Usmerjena je predvsem v gospodarska vprašanja (posojila, investicije, gradnja infrastrukture, trgovina itd.). V novejšem času se je ta vpliv razširil tudi na druga področja, kot je kultura, pa tudi na politične odnose (promocija kitajske vizije novega svetovnega reda in interesov, predvsem s sodelovanjem v OZN, promocija BRICS-a itd.).
Primerjalno gledano ima prisotnost in delovanje Rusije in v določeni meri Kitajske največji učinek na tem območju, torej v državah, ki še niso članice Nata (Srbija in Bosna in Hercegovina). Srbija je praktično edina država Zahodnega Balkana, ki ni članica Nata (članice Nata so Severna Makedonija, Albanija in Črna gora), torej na njenem ozemlju ni tuje vojaške prisotnosti (EU v BiH in Nato na Kosovu), zato je naravni cilj ponudb. Srbija je obenem tudi edina država Zahodnega Balkana, ki se še ni pridružila sankcijam EU proti Rusiji po agresiji na Ukrajino.
Ruski vpliv je morda še močnejši kot v Srbiji v delu Bosne in Hercegovine s srbsko večino – Republiki Srbski. Od začetka ruske agresije na Ukrajino se je predsednik Republike Srbske Milorad Dodik štirikrat srečal z Vladimirjem Putinom. Med srečanjem leta 2023 je izjavil, da “Republika Srbska ostaja proruska, protizahodna in protiameriška.” Ruska podjetja so prisotna v energetskem sektorju Republike Srbske, predvsem v naftni industriji. Odličen primer tega je rusko podjetje “Zarubezhneft”, ki upravlja rafinerijo nafte v Brodu.
Prisotnost in vpliv Rusije v Črni gori v gospodarskem in političnem smislu sta bila bistveno bolj vidna pred letom 2017 (vstop Črne gore v Nato). Največji posamični investitor v Črni gori je bil ruski oligarh Oleg Deripaksa, ki pa se je leta 2016 umaknil iz projekta »Tovarna aluminija« in sprožil več sodnih postopkov proti črnogorskim oblastem. Ocenjujejo, da so ruski državljani v nepremičnine v Črni gori vložili 500 milijonov dolarjev. Zaradi vojne v Ukrajini in sankcij proti Rusiji, ki jih je uvedla Črna gora, je opaziti trend, da ruske naložbe in prisotnost v zadnjih letih upadajo. Črna gora ima največjo stopnjo zadolženosti pri Centralni banki glede na posojila iz Kitajske.
Po nekaterih podatkih je bil delež kitajskih posojil v BDP BiH 3 %, v Srbiji 8,4 %, v Severni Makedoniji 8 %. v Črni gori pa kar 21 % (predvsem zaradi izgradnje avtoceste Podgorica – Kolašin). Izpostavljenost Črne gore kitajskemu dolgu se je od leta 2021 nekoliko zmanjšala s posredovanjem nekaterih zahodnih bank.
Severna Makedonija je kot tradicionalno pravoslavna država pod vplivom ruske propagande in kulturnih dejavnikov, vendar ima to precej majhen vpliv na njeno notranjo in zunanjo politiko. Po drugi strani je opazen gospodarski vpliv Kitajske (posojila, gradnja infrastrukture, povečanje uvoza itd.). Končno lahko ugotovimo, da sta vpliv in prisotnost Rusije najmanjša v obeh državah Zahodnega Balkana z albanskim večinskim prebivalstvom, ki kulturno in tradicionalno nikoli nista imeli posebnih vezi (z izjemo srbskega prebivalstva in Srbske pravoslavne cerkve na Kosovu).
Po drugi strani pa je kitajski vpliv na Kosovu omejen zaradi kitajskega političnega stališča o nepriznavanju Kosova in osredotočenosti na podporo Srbiji. Za razliko od držav, kot so Srbija, Črna gora in Severna Makedonija, kjer Kitajska vlaga v velike infrastrukturne projekte, takih projektov na Kosovu ni.
Pripravil: Forum za evropski Balkan