Avtor: Zoran Đorđević, politik, član strokovnega sveta Foruma za evropski Balkan
Razmere v Srbiji ob koncu leta 2024 kažejo zaskrbljujočo podobnost z zunanjimi pritiski in vplivi, ki jim je bila država izpostavljena med agresijo Nata leta 1999. Medtem, ko je pred 25 leti mednarodna skupnost z vojaško silo oslabila Srbijo, so današnje metode bistveno drugačne bolj sofisticirane. T.i. hibridna vojna se izvaja prek medijev, informacijske propagande, ekonomskih pritiskov in političnih manipulacij. Eden ključnih mehanizmov tega sodobnega pritiska je zloraba študentskih protestov, ki so postali inštrument destabilizacije države. Kot v mnogih primerih »barvnih revolucij« po vsem svetu, od Ukrajine in Gruzije do Belorusije in Slovaške – se študenti uporabljajo kot vodilo, ki se usmerja v uresničevanje političnih ciljev, ki ne prihajajo iz njihovih vrst, temveč nastajajo v tujih centrih moči.
Če analiziramo dogodke leta 1999 in dogodke leta 2024, lahko opazimo, da čeprav tokrat ne gre za oborožena sredstva, ključne točke destrukcije ostajajo enake:
• Napadi na državne institucije
Medtem ko so letala Nata pred 25 leti bombardirala ministrstva, komunikacijske centre in vojne objekte, da bi destabilizirali takratno vlado, se danes podoben cilj dosega z informacijsko vojno in propagando. Vladajoče strukture so tarča očitkov o avtoritarnosti, institucije pa poskušajo spodkopati z orkestriranimi protesti in dezinformacijami.
• Napadi na medije in informacijska središča
Uničenje RTS leta 1999 je bilo del strategije za odpravo alternativnega poročanja. Danes prihaja pritisk na nacionalne medijske hiše skozi zastraševalne akcije, blokade in negativne kampanje na družbenih omrežja. Tuji in prozahodni portali pa forsirajo določene, svoje, politične ideje.
• Blokiranje komunikacije in prometa
Če so leta 1999 bombardirali mostove, da bi ohromili delovanje države, se danes z blokadami ključnih cest in mestnih predelov, z množičnimi demonstracijami ustvarja občutek kaosa in negotovosti. Z drugimi metodami dosežejo enak učinek.
• Pritisk na vlado in politični sistem
Medtem, ko je imela vojaška agresija leta 1999 za končni cilj strmoglavljenje takratne oblasti, se danes isti cilj dosega z uporaba nevladnih organizacij, opozicijskih skupin študentskih gibanj, ki se uporabljajo kot sredstvo pritiska za doseganje političnih sprememb, ki ustrezajo zunanjim akterjem.
Mnogi se danes sprašujejo, kako so študenti zlorabljeni? Ta pojav zlorabe študentov za politične namene ni novost. So tarča organiziranih vplivnih akcij, psiholoških manipulacij in so spodbujeni k radikalizaciji z naslednjimi mehanizmi:
• Psihološka manipulacija in medijska propaganda
Prek socialnih omrežij in nevladnih sektorjev se študentom daje percepcija, da so ključna sila sprememb, hkrati pa se nezadovoljstvo povzroča z dezinformacijami in se z izmišljenimi krizami ustvarja občutek jeze in besa.
• Finančna in logistična podpora iz tujine
Pojav tujih donacij namenjenih organizaciji protestov, kaže, da gre pri študentskih demonstracijah za del širše strategije zunanjega vpliva. Takšne primere smo že videli v Ukrajini, Majdanu leta 2014 in drugih t.i. barvnih revolucijah.
• Protesti kot krinka za širšo destabilizacijo
Čeprav študentje morda delujejo iskreni v boju za svoje pravice, za njihovimi gibanji pogosto obstajajo akterji, katerih interes ni korist študentom, temveč spodkopavanje institucij in ustvarjanje politične negotovosti.
• Povezanost s tujimi obveščevalnimi strukturami
Raziskave so že večkrat pokazale, da imajo nekatere opozicijske skupine in nevladne organizacije v Srbiji neposredne povezave s tujimi ambasadami in obveščevalnimi strukturami, ki financirajo aktivnosti, preko katerih skušajo destabilizirati Srbijo.
Ob jasnih indicih, da je Srbija ponovno tarča zunanjih pritiskov, enako kot je bila leta 1999, je za Srbijo ključnega pomena, izvajanje zaščitnih ukrepov pred informacijskim in hibridnim bojevanjem z oblikovanjem t.i. Obrambne strategije proti hibridnemu vojskovanju. Cilj te strategije bi bil:
• Razkritje zunanjih vplivov in finančnih tokov
Ugotoviti je treba, kdo financira proteste in katere osebe so neposredno vpletene v procese destabilizacije države.
• Krepitev informacijske suverenosti
Nacionalni mediji morajo aktivno delovati na razkrivanju propagandnih akcij, ki vplivajo na dojemanje mladih in naroda kot celote. Mlade je potrebno poučiti o oblikah manipulacije in vplivih, ki prihajajo od zunaj.
• Varovanje ključnih državnih institucij in infrastrukture
Država mora zagotoviti, da protesti ne prerastejo v politično in družbeno sabotažo in zaščititi ključno infrastrukturo države.
• Vključevanje študentov na konstruktiven način
Namesto, da bi bili del nestabilnosti, je treba študente vključiti v reformne, procese, ki bodo ponudili konkretne rešitve za njihove težave.
Na koncu lahko zaključimo, da je hibridna vojna kot sofisticirana oblika zunanjega pritiska del globalne geopolitične igre, v katerih je Srbija ponovno tarča. Uporaba študentov kot metode destabilizacije ni novost, izkazala se je kot učinkovito orodje v številnih državah, ki so šle skozi “barvno revolucijo”. Postavlja se ključno vprašanje – ali bo pod temi pritiski Srbija podlegla ali se bo znala strateško odzvati, prepoznati nevarnosti in zaščititi stabilnost?
Spričo kompleksnih izzivov današnjega časa je naša sposobnost ohranjanja suverenosti odvisna od tega , v kolikšni meri bomo pripravljeni prepoznati, analizirati in reagirati na sodobne grožnje, v katerih orožje niso več bombe, temveč informacijska vojna in manipulacija družbenih skupin v državi.